11. 7. 2024 | Svet
»Evropa je priča valu antisemitizma«
Najpogostejši očitek, s katerim se Judi srečujejo, je, da imajo nadzor nad financami, mediji, politiko in gospodarstvom
Judovska skupnost v Evropi se sooča z naraščanjem antisemitizma, napredek v boju proti temu pojavu pa spodkopava bližnjevzhodni konflikt, v danes objavljenem poročilu ugotavlja agencija EU za temeljne pravice (FRA). Najpogostejši očitek, s katerim se Judi srečujejo, je, da imajo nadzor nad financami, mediji, politiko in gospodarstvom.
Poročilo se opira na podatke, zbrane med januarjem in junijem lani, torej pred napadom palestinskih borcev na Izrael 7. oktobra in začetkom izraelske ofenzive v Gazi. Vsebuje pa tudi informacije, ki so jih avtorji s posvetovanji z 12 judovskimi organizacijami zbrali letos.
Po izbruhu vojne v Gazi so nekatere od teh organizacij poročale o 400-odstotnem porastu antisemitskih incidentov in napadov, medtem ko se je z antisemitizmom že pred tem soočilo 96 odstotkov evropskih Judov, ugotavlja poročilo.
"Evropa je priča valu antisemitizma, ki ga deloma spodbujajo spopadi na Bližnjem vzhodu. To močno omejuje možnosti Judov, da živijo varno in z dostojanstvom," je ob objavi poročila povedala direktorica FRA Sirpa Rautio in poudarila, da konflikt na Bližnjem vzhodu spodkopava dosedanji napredek v boju proti antisemitizmu.
V Franciji 74 odstotkov Judov meni, da je vojna v Gazi vplivala na njihov občutek varnosti, kar je največ med državami, vključenimi v raziskavo. 76 odstotkov Judov v Evropi naj bi občasno skrivalo svojo judovsko identiteto, 34 odstotkov pa se jih izogiba judovskim dogodkom ali krajem, saj se tam ne počutijo varne.
Problematičen je tudi antisemitizem na spletu, s katerim se je v letu pred raziskavo soočilo 90 odstotkov vprašanih. Najpogostejši stereotip, s katerim se srečujejo Judi, je očitek, da imajo moč in nadzor nad financami, mediji, politiko ali gospodarstvom. Mnogi so poročali tudi o zanikanju pravice Izraela do obstoja.
Približno 60 odstotkov vprašanih ni zadovoljnih s prizadevanji svojih nacionalnih vlad za boj proti antisemitizmu, še ugotavlja poročilo.
Raziskava FRA je zajela 13 držav, v katerih skupno živi 96 odstotkov Judov v EU, in sicer Avstrijo, Belgijo, Češko, Dansko, Francijo, Italijo, Madžarsko, Nemčijo, Nizozemsko, Poljsko, Romunijo, Španijo in Švedsko.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.