Nekaj korakov nazaj

Pravni koncept ločitve brez krivde se je začel na Zahodu uveljavljati v drugi polovici 20. stoletja, propagirala so ga predvsem feministična gibanja, ki so poudarjala, da lahko ženske zaradi pravne ureditve, v kateri je ločitev dovoljena le, če oseba dokaže partnerjevo krivdo, ostanejo ujete v zakonu, v katerem nočejo vztrajati oziroma je zanje celo nevaren. Krivdne situacije, kot so na primer telesno in duševno nasilje nad partnerjem in/ali otroki, varanje, je pogosto težko dokazati, pravni procesi ločitve pa so lahko zelo dolgi in dragi in povzročajo še večjo stisko ženskam, ki v zakonu trpijo. V ZDA je ločitev brez krivde prva uvedla zvezna država Kalifornija leta 1969, zadnja, New York, pa šele leta 2010. Sicer pa je bila prva država, ki je uvedla takšno ločitev, Sovjetska zveza že leta 1917.

Zdaj bi ameriški konservativci čas očitno radi zavrteli nazaj. V štirih ameriških zveznih državah, Oklahomi, Teksasu, Nebraski in Louisiani, se republikanci zavzemajo, da bi ločitev brez dokazovanja krivde ukinili. V Oklahomi je senatu zvezne države to predlagal senator Dusty Deevers januarja letos, ločitev brez krivde je označil za »ukinitev obveznosti, ki pridejo s poroko«. Deevers ni le senator, ampak tudi pastor, v politiko je vstopil po pandemiji, saj meni, da so bile omejitve med njo nepravične. Nasprotuje pravici do splava, skrbi ga »LGBT-indoktrinacija«. Tudi v drugih zveznih državah so profili predlagateljev podobni, gre za skrajno krilo republikanske stranke, ki goreče podpira bivšega predsednika Donalda Trumpa, hkrati pa želi v ameriško družbo vrniti krščanske vrednote.

Za odpravo ločitve brez krivde so se začeli zavzemati tudi desničarski komentatorji. Steven Crowder, konservativna figura na družabnih omrežjih, znan po skrajnih prepričanjih, je trenutno v postopku ločitve. V oddaji je izrazil jezo nad tem, da se lahko žena od njega loči brez njegovega privoljenja. »Ne, to ni bila moja izbira, žena se je odločila, da ne želi biti več poročena – in v zvezni državi Teksas je to popolnoma dovoljeno.« Seveda je pozabil omeniti, da je tako tudi v vseh drugih 49 zveznih državah v ZDA.

Matt Walsh, še en konservativni komentator, najbolj znan po dokumentarcu What is a Woman? (Kaj je ženska?), v katerem napada transspolne osebe, je na omrežju X zapisal, da je »velik zagovornik poroke, vendar se strinjam z moškimi, ki pravijo, da je sistem nastavljen proti njim, zaradi česar so razumljivo živčni v zvezi s poroko. Najlaže je to popraviti tako, da se v celoti znebimo razveze brez krivde in preživnine v večini primerov.«

Pravica do ločitve brez krivde postaja še ena izmed front poleg splava, kontracepcije, napadov na transspolne osebe, na katerih se borijo republikanci.

Ti komentatorji zagovarjajo tezo, da se z večjo dostopnostjo ločitve poveča delež zakonov, ki razpadejo, a podatki tega ne dokazujejo. V šestdesetih letih, torej pred uvedbo možnosti ločitve brez dokazovanja krivde, je bilo približno 2,5 ločitve na 1000 prebivalcev. V obdobju uvajanja ločitve brez krivde se je delež v osemdesetih letih povečal na 5,3, od takrat pa se zmanjšuje, leta 2018 je bil 2,8 ločitve na 1000 prebivalcev. Ti podatki kažejo, da se veliko žensk od mož pred reformami ni moglo ločiti. In ja, večinoma, v 70 odstotkih primerov, so ženske tiste, ki v ZDA začnejo ločitveni postopek.

Denise Lieberman, profesorica na Washingtonovi univerzi v St. Louisu, je za Guardian dejala, da je »razveza zakonske zveze brez krivde ključnega pomena za to, da lahko ljudje, zlasti ženske, uveljavljajo avtonomijo v svojih odnosih in življenju«. To, da ženske ne morejo ubežati slabemu zakonu, pa utegne biti zanje izjemno nevarno. Od leta 1976 do 1985 so se v zveznih državah, ki so uzakonile ločitev brez krivde, primeri družinskega nasilja zmanjšali za 30 odstotkov, 10 odstotkov manj žensk je bilo žrtev umora, ki ga je zagrešil partner, samomorov žensk je bilo od osem do 16 odstotkov manj. Ti podatki dokazujejo, da je pogosto težko doseči ločitev, če je treba dokazati partnerjevo krivdo, tudi če je partner zares nasilen.

Za zdaj pozivi in predlogi, ki gredo v smer opustitve možnosti ločitve brez dokazovanja krivde, še niso bili sprejeti, nasprotujejo jim tudi nekateri zmernejši republikanci, tako da kratkoročno na širši ravni pravica do dostopne ločitve ni ogrožena. A jasno je, da je to še ena izmed front poleg splava, kontracepcije, napadov na transspolne osebe, na katerih se borijo republikanci, da bi animirali svoje krščanskofundamentalistične volivce – če ti popolnoma prevzamejo stranko, bodo take ideje še toliko nevarnejše. Poleg tega bi ob morebitni ponovni izvolitvi Donalda Trumpa vrhovno sodišče postalo še bolj skrajno desno in bi takšne reforme podprlo. Ali kot pravi Denise Lieberman: »Prepričana sem, da so zamudili zadnji vlak, ločitev brez krivde je mogoča že 50 let. Vendar si nisem mislila niti, da bo vrhovno sodišče kdaj razveljavilo sodbo Roe proti Wadu, ki je prav tako veljala 50 let.«