Državi figo, sebi 768.447 bruto

Koliko davka od dobička je lani plačala največja banka NLB, ki je izkazala daleč najvišji dobiček?

Že od začetka leta je znano, da so imele lani banke in hranilnice (tudi) v Sloveniji rekordne dobičke: skupni dobiček bančnega sistema pred davki je presegel mejnik milijarde evrov, skoraj polovico tega pa je pridelala največja banka NLB. A pričakovanje, da je NLB državi plačala tudi največ davka od dobička, je povsem zmotno. Nedavno objavljena letna poročila vseh desetih bank in treh hranilnic, ki delujejo pri nas, razkrivajo, da so lani v davčno blagajno največ davka od dobička, skupaj skoraj 50 milijonov evrov, plačale Intesa SanPaolo, SKB, Unicredit banka in Delavska hranilnica, NLB na čelu z Blažem Brodnjakom pa je uporabila vse možne davčne prilagoditve, optimizacije in odpustke – zlasti na račun preteklih izgub, ki smo jih v sanaciji krili davkoplačevalci, in si prek davka celo zvišala čisti dobiček.

Poveden je že en sam bilančni podatek: NLB je konec lanskega leta izkazala 479 milijonov evrov dobička pred davki, po obračunu davka od dobička pa kar 514 milijonov evrov čistega dobička. Rekordni dobiček si je torej z davčnimi operacijami in pripoznanjem terjatve do države »popravila« še za skoraj 36 milijonov evrov. »V NLB so zanesljivo hvaležni tudi državi, ki je k njihovemu čistemu dobičku primaknila 35,5 milijona evrov iz davka od dobička,« je v Financah pokomentiral bančnik Srečko Korber. Že lani je sicer izračunal, da je NLB v letih od 2014 do vključno 2022 ustvarila kar 1,2 milijarde evrov dobičkov pred davki, državi pa v vseh teh letih plačala zgolj 30,1 milijona evrov davka na dobiček. SKB, na primer, je v istem času imela več kot pol manj dobička, od njega pa plačala bistveno več, skupaj 73 milijonov evrov davka. Kako je to mogoče? Pomemben razlog izhaja iz sanacije bank v letih 2013/2014. Leta 2013 je bila v skrbnem pregledu NLB pripoznana daleč najvišja, kar 1,5-milijardna izguba, ki pa jo banka lahko zdaj časovno neomejeno uporablja za nižanje davčne obveznosti. Prvih devet let po sanaciji je NLB plačala zgolj 2,44-odstotni efektivni davek na dobiček oziroma davek na dohodek pravnih oseb, čeprav je uzakonjena davčna stopnja 19 odstotkov oziroma od letos do (vsaj) leta 2028 22 odstotkov. Tudi druga največja sanirana banka NKBM, ki je zdaj v lasti madžarske OTP, je lani ob skoraj 192-milijonskem dobičku pred davki plačala le 2,5 milijona davka od dobička, kar pomeni 1,3-odstotno efektivno davčno stopnjo. Zadnja leta se (celo) med finančniki pojavljajo pozivi, da bi bilo smiselno časovno omejiti izkoriščanje preteklih izgub za nižanje davčnih obveznosti. No, niti sedanji finančni minister v to ureditev ni posegel, je pa bil pod to vlado sprejet zakon o obnovi po lanskih poplavah, ki za banke uvaja poseben davek na bilančno vsoto. Ta davek naj bi NLB v naslednjih petih letih stal več kot 30 milijonov evrov na leto, kar je večkrat izpostavljeno v zadnjem letnem poročilu NLB ob navedbi, da je NLB že donirala tudi 9,5 milijona evrov za pomoč najbolj prizadetim.

Blaž Brodnjak, v času katerega je NLB v Sloveniji zmanjšala mrežo poslovalnic s 113 na 68 in število zaposlenih z 2885 na 2554, je lani vsak dan, z vikendi vred, »zaslužil« 2105 evrov bruto.

Od davčne obravnave sanacijskih bančnih izgub imajo zadnja leta koristi zlasti novi, večinoma tuji delničarji saniranih bank in njihove uprave, ki si z uveljavljanjem davčnih izgub višajo čiste dobičke ter nato izplačujejo višje dividende in nagrade.

Tako je Blaž Brodnjak, ki je vodenje NLB leta 2016 začel z dobrimi 160.000 evri bruto letnih prejemkov, že leta 2020 prejel že dobrih 389.000 evrov bruto, lani pa je kot predsednik uprave dobil že 768.447 evrov bruto. Tak znesek, za predstavo, pomeni, da je lani vsak dan, 365 dni, z vikendi in prazniki vred, v povprečju »zaslužil« 2105 evrov bruto na dan. S takimi prejemki se Brodnjak uvršča v sam vrh najbolje plačanih menedžerjev borznih družb; na seznamu za leto 2023 je nad njim le štiričlanska uprava farmacevtske družbe Krke – zlasti njen predsednik Jože Colarič z 1,38 milijona evrov bruto prejemkov. A ob tem omenimo, da je matična novomeška Krka lani ob 329-milijonskem dobičku pred davki plačala 34,5 milijona evrov davka od dobička, torej več kot NLB skupaj v letih 2014–2022. Visoke prejemke imajo tudi v upravi NKBM, v kateri je bila leta 2013 »odkrita« 656-milijonska izguba in ki jo je država dokapitalizirala z 870 milijoni evrov: štirje člani uprave (predsednik John Denhof ter Sabina Župec Kranjc, Matej Falatov in Miha Kristl) so lani skupaj prejeli skoraj 3,72 milijona evrov bruto, kar pomeni v povprečju 929.500 evrov bruto na člana – to presega tudi Brodnjakove prejemke. NKBM je sicer lani izkazala skoraj 190 milijonov evrov čistega dobička, potem ko je plačala vsega 2,5 milijona evrov davka od dobička.

Koristi od nižjih davkov na račun pred desetletjem pripoznanih izgub imajo danes tudi novi delničarji saniranih bank; že zato, ker noben novi lastnik ni dokapitaliziral banke, banka pa jim vsa leta izplačuje visoke dividende. Predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak »svojim« delničarjem – kar 52 odstotkov NLB je danes v lasti nerazkritih imetnikov računov na Bank of New York Mellon – za letos obljublja izplačilo že 220 milijonov evrov dividend, lani pa je bilo izplačanih 110 milijonov in leto prej 100 milijonov. Ob teh zneskih spomnimo, da je država s prodajo 75 odstotkov NLB po diktatu evropske komisije v letih 2018/2019 iztržila 779 milijonov evrov.

Osvetlimo še eno plat: od leta 2016, odkar NLB vodi Blaž Brodnjak, je banka v Sloveniji zmanjšala mrežo poslovalnic s 113 na 68 in število zaposlenih z 2885 na 2554. Brodnjaka pa zanimajo zlasti novi prevzemi. Primat NLB v Sloveniji je najbolj ogrozila madžarska banka OTP, ki je ob NKBM prevzela še SKB banko. NLB je vodilni tržni položaj ohranila s prevzemom ruske Sberbanke (kasneje N banke), ki jo je NLB marca 2022 prevzela čez noč, po uvedbi sankcij zoper ruske banke zaradi Ukrajine in zaprtju poslovalnic Sberbank po Evropi. Rešitev za stranke je 28. februarja javno obljubil takratni premier Janez Janša, že dan kasneje, 1. marca, pa je javnost izvedela, da je Sberbank kupila NLB za vsega 5,1 milijona evrov. Da je bil nakup dobra poteza za NLB, ni dvoma, celo Delo je poročalo o »blagodejnih učinkih«, ki jih je imel prevzem na bilanco oziroma dobiček NLB. Zdaj želi Brodnjak prevzeti še Addiko bank, banko bivše skupine Hypo, ki ima pri nas slabe tri odstotke trga oziroma skoraj milijardo evrov kreditov podjetjem in prebivalstvu. Razplet prevzema bo znan predvidoma avgusta.

Vrnimo se k Brodnjakovim rastočim prejemkom, ki so lani znašali že 768.447 evrov oziroma v povprečju 64.037 evrov na mesec: koliko plač, nagrad, nadomestil in povračil stroškov pa dobijo vodilni v drugih bankah? Ob NLB prejemke posamičnih članov uprav razkrivajo le še nekatere banke, med njimi Gorenjska banka, SKB in Hranilnica Lon. Največ med to trojico je lani prejela Anita Stojčevska, glavna izvršna direktorica SKB banke, ki je v lasti madžarske OTP; ob 447.600 evrih bruto prejemkih, torej 37.300 evrih bruto na mesec, je imela še skoraj 230.000 evrov odloženih prejemkov. Mario Henjak, predsednik uprave Gorenjske banke, ki je prek ciprskega Agri Europe holdinga v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostića, je lani prejel okrog 390.500 evrov bruto, to je v povprečju 32.540 evrov bruto na mesec. Predsednik uprave Hranilnice Lon in nekdanji glavni izvršni direktor slabe banke DUTB Imre Balogh pa 268.000 evrov bruto, torej v povprečju 22.330 evrov na mesec, razkrivajo letna poročila.

V preostalih bankah in hranilnicah prejemke uprav razkrivajo le kumulativno, podatki pa kažejo na precejšnje razlike, saj se mesečne bruto plače članov uprav gibljejo med 13.000 in 39.000 evri bruto. Dvočlanska uprava butične Primorske hranilnice Vipava je lani prejela 320.732 evrov, kar pomeni skoraj 13.400 evrov bruto na mesec na člana. Tričlanska uprava Addiko bank, ki jo vodi Andrej Andoljšek, je lani prejela 651.000 evrov bruto, kar je na mesec v povprečju okrog 18.100 evrov bruto na člana. Na drugi strani je uprava Intese SanPaolo, bivše Banka Koper, ki je prek Privredne banke Zagreb v lasti italijanske finančne skupine Intesa Sanpaolo; štiričlanska uprava je imela lani 1,83 milijona evrov prejemkov, kar pomeni okrog 458.000 evrov bruto na člana ali v povprečju 38.160 evrov na mesec.