V Sloveniji zaposlenih vedno več tujcev

Brezposelnost v Sloveniji še naprej upada. K rasti zaposlenosti prispeva zlasti zaposlovanje tujcev.

Brezposelnost v Sloveniji še naprej upada, konec junija je bilo na letni ravni registriranih 6,1 odstotka manj brezposelnih. K rasti zaposlenosti prispeva zlasti zaposlovanje tujcev. Medletna inflacija se je junija znižala na najnižjo raven v zadnjih treh letih, se je pa v zadnjih mesecih prekinilo umirjanje rasti cen storitev, ugotavlja Umar.

Brezposelnost še naprej upada, čeprav se je mesečno upadanje števila brezposelnih v drugem letošnjem četrtletju nekoliko umirilo, v najnovejši publikaciji Ekonomsko ogledalo navaja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

Konec junija je bilo registriranih brezposelnih oseb 43.369 oz. 6,1 odstotka manj kot pred enim letom. Medletna rast števila delovno aktivnih je medtem aprila ostala višja kot v zadnjih mesecih lanskega leta, k čemur še naprej prispeva rast števila delovno aktivnih tujih državljanov. Njihov delež med vsemi delovno aktivnimi je bil aprila 15,7-odstoten, kar je 1,4 odstotne točke več kot pred letom dni.

Realna rast plač je bila aprila ob malenkost nižji inflaciji nekoliko višja kot marca.

Medletna inflacija je bila junija pri 1,5 odstotka in s tem najnižja v zadnjih treh letih. Kot je navedel Umar, je ob umirjanju pritiskov na rast cen k temu precej prispevala visoka osnova iz lanskega junija, ko je bila odpravljena znižana stopnja DDV na nekatere energente. Se je pa v zadnjih mesecih prekinilo umirjanje rasti cen storitev, njihova medletna rast je junija še vedno presegala štiri odstotke.

Proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je v Sloveniji po aprilskem povečanju maja skrčila, blagovni izvoz pa je nekoliko upadel. V prvih petih mesecih je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti na letni ravni večja za 0,2 odstotka, blagovni izvoz pa se je okrepil za en odstotek.

Razpoloženje v izvozno usmerjenih dejavnostih se je junija poslabšalo, pričakovanja glede izvoznih naročil pa so se znižala na najnižjo raven letos, je navedel Umar. Realni prihodek večine trgovinskih panog se je aprila povečal in bil v prvih štirih mesecih medletno večji za 1,4 odstotka.

Skupni realni prihodek tržnih storitev se je aprila zmanjšal, v prvih štirih mesecih pa je bil medletno v povprečju večji za 2,2 odstotka.

Aktivnost v gradbeništvu, ki v zadnjem letu postopno upada, je bila v prvih petih mesecih za 4,1 odstotka nižja kot pred letom. Za lanskimi ravnmi zaostaja tudi kazalnik zaupanja v gradbeništvu, ki se je junija še zmanjšal.

Kazalniki zaupanja v ostalih dejavnostih in med potrošniki ostajajo medletno višji. "Razpoložljivi podatki nakazujejo medletno večjo potrošnjo gospodinjstev v začetku drugega četrtletja," so izpostavili.

Umar se je tokrat posvetil ključnim sporočilom Poročila o staranju 2024, ki ga je v sodelovanju z državami članicami pripravila Evropska komisija, in zadnji Eurobarometrovi raziskavi javnega mnenja o zadovoljstvu z življenjem.

"Javni izdatki, povezani s staranjem, so v povprečju EU leta 2022 znašali 24,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2045 naj bi se povišali na 25,4 odstotka, do leta 2070 pa na 25,6 odstotka BDP," so zapisali.

Med drugim ugotavljajo, da za Slovenijo poročilo kaže manjši vpliv staranja na dolgoročno vzdržnost javnih financ od predhodnih projekcij, a še vedno višji kot v povprečju EU, pritisk staranja pa se bo stopnjeval do leta 2045.

Glede zadovoljstva z življenjem pa so zapisali, da je bilo to v Sloveniji in EU aprila in maja najvišje doslej, pri čemer v Sloveniji ostaja precej višje kot v EU.