Kitajska prekinila pogovore z ZDA o preprečevanju širjenja jedrskega orožja

Razlog je nedavna ameriška prodaja orožja Tajvanu

Kitajska je do nadaljnjega prekinila pogovore z ZDA o preprečevanju širjenja jedrskega orožja in nadzora nad njim, je danes izjavil tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Lin Jian. Kot razlog je navedel nedavno ameriško prodajo orožja Tajvanu ter dodal, da ta "resno škoduje interesom Kitajske in vzajemnemu zaupanju".

"ZDA nadaljujejo s prodajo orožja Tajvanu in so sprejele vrsto ukrepov, ki resno škodijo temeljnim interesom Kitajske in vzajemnemu zaupanju. Zato se je Kitajska odločila, da prekine pogajanja z ZDA o novem krogu posvetovanj o preprečevanju širjenja in nadzoru orožja," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Lin Jian.

Ob tem je poudaril, da je Peking pripravljen ohraniti stik z Washingtonom o vprašanjih mednarodnega nadzora nad orožjem na podlagi vzajemnega spoštovanja. "Vendar morajo ZDA spoštovati temeljne interese Kitajske in ustvariti potrebne pogoje za dialog," je še dodal.

"ZDA nadaljujejo s prodajo orožja Tajvanu in so sprejele vrsto ukrepov, ki resno škodijo temeljnim interesom Kitajske in vzajemnemu zaupanju. Zato se je Kitajska odločila, da prekine pogajanja z ZDA o novem krogu posvetovanj o preprečevanju širjenja in nadzoru orožja."

Lin Jian,
tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva

ZDA tako kot večina svetovnih držav sicer sledi politiki ene Kitajske in formalno priznava oblasti v Pekingu za predstavnike kitajskega ljudstva. Kljub temu je že desetletja najpomembnejša podpornica Tajvana in njegova glavna dobaviteljica orožja. Nazadnje je Washington junija odobril prodajo vojaške opreme Tajvanu v vrednosti približno 300 milijonov dolarjev.

ZDA in Kitajska sta o nadzoru jedrskega orožja nazadnje razpravljali novembra lani. Pentagon je medtem oktobra lani opozoril, da Kitajska svoj jedrski arzenal razvija hitreje od pričakovanj. Kitajska je namreč maja lani po navedbah Pentagona imela več kot 500 operativnih bojnih glav, do leta 2030 pa bi jih lahko imela več kot tisoč.

Po podatkih Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave (Sipri) imajo ZDA približno 3700, Rusija pa okoli 4500 jedrskih bojnih glav.