Propadanje kulturnega spomenika

Festival Ljubljana je očitno zelo prepričan v to, da argument moči prevlada nad močjo argumenta. Na vsako kritiko udari z najdaljšimi topovi. Spomnimo se podobnih pisem izpred leta dni, ko je odvetniška pisarna Senica v imenu Festivala zahtevala objavo popravkov po kritičnih zapisih v Mladini in Dnevniku. Žal se do danes ni prav veliko spremenilo, kar pa se je, se je spremenilo na slabše. Križanke vidno propadajo, začetka njihovega reševanja ni videti. Festival krivdo pripisuje Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo in Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.

Poskusimo zelo na kratko, s preverljivimi dejstvi, odgovoriti na tokratne navedbe odvetnikov.

Ne glede na avtorstvo nove strehe je sporno dejstvo, da zasnova strehe, ki stoji v občutljivem spomeniško varovanem okolju, ni bila izbrana na javnem arhitekturnem natečaju. Streha je pridobila soglasje Zavoda za spomeniško varstvo, kot začasen objekt – začasnost nove strehe je očitno v tem, da jo je, kot katero koli stavbo, vedno mogoče porušiti. Zmanjšanje nivoja osvetlitve in povišanje nivoja hrupa v učilnicah srednje šole zaradi nove strehe je merljivo in nedvomno. Stara streha se je pozimi zložila, na novi leži sneg, v učilnicah je sredi dopoldneva mrak. Škoda, ki jo nova streha, zaradi neprimerne zasnove povzroča na starih, spomeniško varovanih objektih je vidna s prostim očesom ob vsakem večjem nalivu. Direktor festivala si je takšno streho želel in jo brezpogojno zagovarja.

Srednja šola deluje v Križankah že več kot 75 let v skoraj nespremenjenem obsegu. Preverjeno zaseda več kot 80 odstotkov prostorov v stavbah. Festival je z nedojemljivo sodbo leta 2010 uspel izsiliti lastništvo 48 odstotkov prostorov, a že od sodbe naprej trdi, da šola uporablja skoraj 80 odstotkov prostorov in da mu je za delež, ki ni več njen, dolžna plačevati najemnino. Neplačana najemnina znaša že skoraj 700.000.

Do trenutka, ko se bo imela Šola kam preseliti, bo višina najemnin gotovo dosegla vrednost deleža, ki je trenutno še v lasti države.

O iskreni želji po miroljubnem sobivanju največ pove Strateški načrt zavoda Festivala Ljubljana za obdobje 2021-2025, ki ga je Mestni svet potrdil na seji 5.3.2021. V njem je večkrat zapisan namen prevzema celotnih Križank v last Festivala. Povsem ekspliciten je zapis v točki 9.2 Prevzem celotnega kompleksa križank v upravljanje:

„Glavna cilja:

- uspešno končan postopek prenosa lastništva celotnih Križank na MOL

- selitev celotne dejavnosti zavoda iz lokacije Trnovo v Križanke.

… Zavod bo s tem pridobil potrebne prostore za svoje delovanje (pisarne, skladiščne in servisne prostore, prostore za arhiv), nujno potrebne prostore za vaje nastopajočih umetnikov ter njihovo dobro počutje (vadbeni prostori in garderobe) in prostore za izobraževanje mladih umetnikov.“ Tem, jasno zapisanim ciljem festival dosledno sledi s svojim delovanjem.

Šola dokumentirano poziva k celostni prenovi, predvsem pa k čim prejšnji odpravi največjih težav, ki povzročajo pospešeno propadanje spomenika. Iz lastnih sredstev je želela naročiti Konservatorski načrt, ki je predpogoj za začetek načrtovanja prenove, a ji je to preprečilo ministrstvo. Pripravila je razpisno dokumentacijo za nujno prenovo propadajoče strehe, a MOL ni pristal na izvedbo razpisa …

Povsem jasno je, da bo šola nekoč dobila novo sodobno stavbo v kampusu na Roški cesti. A prosvetljeni mestni upravi, ki bi se jasno zavedala dolgoročnih izzivov razvoja sodobnega mesta, bi moralo biti povsem jasno, kako pomembno je v mestnem središču zadržati in spodbujati dejavnosti, ki mesto ohranjajo živo. Vse bolj očitno postaja dejstvo, da trenutna mestna oblast ni in nikoli ni bila prosvetljena in da namesto v korist mesta in meščanov deluje v korist sebe in svojih prijateljev.