19. 7. 2024 | Mladina 29 | Svet
Druga plat zgodbe o Venezueli
O Venezueli smo navajeni poslušati vse najslabše, o tistem, kar je resnično najhujše, pa ne slišimo skoraj nič
Pred Venezuelo je nejasna prihodnost, še posebej, če se v Belo hišo vrne Donald Trump, ki je že večkrat omenil možnost vojaškega napada nanjo. Favela 23 De Enero, Caracas.
© Erik Valenčič
Sankcije so instrument vojne; v svojih skrajnih oblikah so primerljive s starodavnimi obleganji mest, ki so jih zavojevalci načrtno izstradali. Povzročijo lahko več trpljenja in smrti od nabojev in bomb. Najokrutnejše so bile leta 1990 uvedene proti Iraku. Zaradi sesutja zdravstvenega sistema je tam umrlo poldrugi milijon prebivalcev. Dennis Halliday, nekdanji humanitarni koordinator Združenih narodov za Irak, je marca 2002 o 12 letih embarga rekel: »Uporabljam besedo ’genocid’, ker je to načrtna politika uničevanja iraškega prebivalstva. Žal stvari ne vidim drugače.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.