STA

 |  Politika

Minister Mesec / »Upokojenci bodo v prihodnje s svojo pokojnino lahko živeli«

Minister za delo Luka Mesec napoveduje sprejetje pokojninske reforme nekje do naslednjega poletja

Luka Mesec

Luka Mesec
© Vlada RS

Minister za delo Luka Mesec napoveduje sprejetje pokojninske reforme nekje do naslednjega poletja. V pogovoru za STA je dejal, da bodo pogajanja s socialnimi partnerji o besedilu pokojninskega zakona po spremenjeni časovnici potekala od septembra do konca februarja. Ministrstvo si želi, da bi upokojenci v prihodnje lahko živeli s svojo pokojnino.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec izhodišča za pokojninsko reformo, ki jih je vlada sprejela 24. aprila, ocenjuje kot ustrezno podlago za dejavna pogajanja s socialnimi partnerji, ki se bodo v okviru posebne skupine znotraj Ekonomsko-socialnega sveta začela septembra.

V skladu z izhodišči ostaja za upokojitev pogoj pri delovni dobi 40 let, starostni pogoj pa se bo od leta 2028 postopoma zvišal za dve leti.

"Če se kot družba staramo in se število upokojencev zvišuje hitreje od števila aktivnih, so rešitve bodisi poviševanje prispevkov za pokojnine, bodisi zviševanje starostnega pogoja, bodisi zniževanje pokojnin. Zadnja možnost je zame povsem nesprejemljiva in ne bi nikoli pristal na kaj takega. Prvi dve možnosti pa predlagana pokojninska reforma v bistvu vključuje," je pojasnil.

Tako bi se upokojitvena starost za tiste, ki niso delali 40 let, od leta 2028 do leta 2035 podaljševala z zdajšnjih 65 na 67 let. Tisti, ki so začeli delati prej in bodo imeli zato tudi 40 let delovne dobe prej, pa se bodo lahko upokojili mlajši, a ne mlajši kot 62 let, medtem ko zdaj ta meja znaša 60 let. "Izjema so tisti, ki so začeli delati zelo zgodaj. Sicer pa je to naš cilj: da začnemo delati prej, da bomo lahko šli v pokoj pred 67. letom starosti," je izpostavil.

"Če se kot družba staramo in se število upokojencev zvišuje hitreje od števila aktivnih, so rešitve bodisi poviševanje prispevkov za pokojnine, bodisi zviševanje starostnega pogoja, bodisi zniževanje pokojnin. Zadnja možnost je zame povsem nesprejemljiva in ne bi nikoli pristal na kaj takega. Prvi dve možnosti pa predlagana pokojninska reforma v bistvu vključuje."

Luka Mesec,
minister za delo 

V povezavi s prispevki je spomnil, da predlagajo izenačitev prispevka, ki ga plačuje delodajalec, in prispevka, ki ga plačuje delavec. Slovenija je namreč ena od redkih držav, kjer delodajalci plačujejo skoraj polovico manjši prispevek od zaposlenih. Znaša 8,85 odstotka, medtem ko prispevek zaposlenih znaša 15,5 odstotka. Glede na predlog bi delodajalčev prispevek nekoliko zvišali in delavčevega nekoliko znižali, tako da bi oba znašala 12,17 odstotka. Na mizi pa je tudi predlog, da bi prispevek vsake strani znašal 13 odstotkov, kar pomeni nekoliko višji skupni prispevek.

Tretji predlog se nanaša na drugi pokojninski steber. Tu bi izbrali sistem, ki je v angleščini znan kot matching contributions. Kolikor bi zaposleni dodatno vplačeval vanj za svojo pokojnino, toliko bi dodatno prispeval tudi delodajalec.

Na ministrstvu so imeli pri pripravi predloga v mislih tudi, kako starejšemu delavcu prilagoditi delovno mesto. Tu ne želijo uporabiti enake šablone za vse. Pač pa bodo poskušali skozi socialni dialog določiti okvir, znotraj katerega se bosta delodajalec in zaposleni dogovorila o ustrezni prilagoditvi.

Ta je lahko tehnična, lahko pa gre tudi za premestitev delavca, ki je denimo tri desetletja prenašal bremena, na neko drugo delovno mesto, kjer mu tega ne bo treba. Mogoče je tudi posnemanje nizozemskega sistema, po katerem bi zaposleni delal 80 odstotkov delovnega časa in dobil 90 odstotkov plače, medtem ko bi bili prispevki plačani v 100 odstotkih.

Sicer pa minister meni, da so očitki na račun starejših delavcev v veliki meri odveč, saj so starejši zaposleni ponavadi velik vir znanja in imajo veliko izkušenj. "Zame je bistveno, da se ob tej prilagoditvi delovnih mest pogovarjamo predvsem o tem, kako bi zagotovili, da se izkušnje starejših zaposlenih prenašajo na mlajše," je pojasnil.

"Zaradi našega odnosa do starejših zaposlenih kot do tistih, ki naj bi samo še čakali na pokoj, imamo v Sloveniji veliko luknjo," je kritičen. Dejansko pa tudi na ministrstvu ugotavljajo, da je treba izkoristiti bogato znanje starejših in poskrbeti, da se prenaša na mlajše. Sam bi ob tem močno podprl sistem mentorstva, kar bo tudi del pogovorov s socialnimi partnerji. Ob tem pa morajo del odgovornosti prevzeti tudi lastniki in upravljavci podjetij, ki morajo poskrbeti za odgovorno in kakovostno nasledstveno politiko.

Za dobro delujoč pokojninski sistem je hkrati pomembno, da mlajši hitreje vstopajo na trg dela. Po aktualnih podatkih so zdaj pri prvi zaposlitvi stari 23,8 leta, kar je sorazmerno hitro. "Tako da ta slika sploh ni slaba," je zadovoljen. Kljub temu pripravljajo nove ukrepe za hitrejše zaposlovanje. Mladi v Sloveniji običajno delajo prek študentskega servisa, problem pa je prehod od dela prek študentskega servisa v redno zaposlitev.

"Zaradi našega odnosa do starejših zaposlenih kot do tistih, ki naj bi samo še čakali na pokoj, imamo v Sloveniji veliko luknjo."

Luka Mesec,
minister za delo

Z zavodom za zaposlovanje že leto dni pripravljajo ukrepe, po katerih bi resno obravnavali kompetence, ki jih mladi pridobijo med študentskim delom. Hkrati bi z njimi omogočili prehod v redno delovno razmerje. Prav tako zgodnejši vstop v redno zaposlitev spodbuja strategija proti prekarnosti, ki so jo že pripravili.

Oblikovanje pokojninske reforme po ministrovem zagotovilu poteka skupaj s pripravo zdravstvene reforme ter z ukrepi na področju dolgotrajne oskrbe in trga dela. Po njegovem prepričanju ima Slovenija vse možnosti za oblikovanje ureditve, kjer bodo ljudje tudi po 65. ali 70. letu čim bolj zdravi, kjer bo vsak, ki je oddelal 40 let, prejel pokojnino, ki bo pomenila življenje nad pragom tveganja revščine, in kjer bo vsak takrat, ko ne bo mogel več poskrbeti zase, dobil dolgotrajno oskrbo.

Mesec se ne boji scenarija, ki so ga zaradi pokojninske reforme doživeli v Franciji. Meni namreč, da so s socialnimi partnerji konstruktivno začeli pogovore in zaenkrat niti na delodajalski niti na sindikalni strani ne vidi resnejšega odpora proti vladnim predlogom.

Ob tem je opomnil, da je bila reforma v Franciji "zelo vsiljena". "Pri nas gre medtem za dogovorno reformo in tudi zato, da bi jo mehčali, smo si vzeli deset let časa za dokončno uveljavitev ukrepov. Tako bodo ljudje lahko natančno vedeli, kakšne pogoje pričakovati, in ne bo nobenih pretresov. Prav tako smo zaostrovanje pogojev, denimo zviševanje upokojitvene starosti na 67 let, povezali z višanjem odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove. Torej so v predlogu kompenzacijski ukrepi," je naštel.

Hkrati je izpostavil, da so v Franciji zavarovalno dobo podaljšali na 43 let, medtem ko v Sloveniji ostaja 40 let. Nekdo, ki je začel delati pri 27 letih, se bo lahko v Sloveniji upokojil pri 67. letu, v Franciji pa šele pri 70., je bil konkreten.

V povezavi z zaposlovanjem invalidov pa je povedal, da je Slovenija tudi po mnenju njegovih kolegic in kolegov iz članic EU lep primer dobre prakse s svojim sistemom kvot. V skladu z njim mora vsako podjetje z več kot 20 zaposlenimi zaposlovati določen odstotek invalidov ali pa v invalidski sklad vplačati določen prispevek.

"Reforma v Franciji je bila zelo vsiljena. Pri nas gre medtem za dogovorno reformo in tudi zato, da bi jo mehčali, smo si vzeli deset let časa za dokončno uveljavitev ukrepov. Tako bodo ljudje lahko natančno vedeli, kakšne pogoje pričakovati, in ne bo nobenih pretresov. Prav tako smo zaostrovanje pogojev, denimo zviševanje upokojitvene starosti na 67 let, povezali z višanjem odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove. Torej so v predlogu kompenzacijski ukrepi."

Luka Mesec,
minister za delo

Pač pa si želi bolje urejene poklicne rehabilitacije, kar pa predvideva predlog pokojninske reforme. Poklicna rehabilitacija se mora začeti še pred koncem zdravljenja. "Če denimo pianist izgubi prste, ne bo mogel več igrati klavirja. To pa še ne pomeni, da se mora invalidsko upokojiti in da ne more opravljati kakšnega drugega dela. Lahko se poklicno rehabilitira," je ilustriral. Opravili bodo obsežen socialni dialog o tem, kako izboljšati sistem.

Na področju osebne asistence na trgu opaža veliko nepravilnosti. "Kadar koli smo šli na preglede, smo ugotovili, da marsikateri izvajalec nima čistih računov," je dejal. Glede na to so v predlogu novega zakona predvideli ustanovitev javnega zavoda, na katerega bi lahko prešli uporabniki skupaj z osebnimi asistenti, če bi izvajalec grobo izigraval pravila.

Storitev bo popolnoma enaka kot pri zasebnih izvajalcih, je zagotovil tistim, ki se bojijo institucionalizacije področja. Cilj zakona, pravi, je doslednejše spoštovanje pravil. Ocenjuje, da bo šel predlog zakona v obravnavo na vlado jeseni.

Ob koncu pogovora je zatrdil, da se kljub temu, da sam ni več vodja koalicijske Levice, posluh predsednika vlade Roberta Goloba za projekte ministrstva ni niti malo zmanjšal. Še vedno je ostal na mestu podpredsednika vlade, tako da sodeluje na vseh koalicijskih usklajevanjih, koordinira pa tudi koalicijsko načrtovanje dela, je še pojasnil.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.