56 spomenikov svetovne dediščine ogrožajo naravne nesreče ali vojne ali pa so zanemarjeni

46. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino

V indijski prestolnici New Delhi te dni poteka 46. zasedanje Unescovega odbora za svetovno dediščino. Sodelujoči bodo obravnavali 56 spomenikov svetovne dediščine, ki jih ogrožajo naravne nesreče ali vojne ali pa so zanemarjeni, zaradi česar bi lahko izgubili svoj edinstven status. Srečanje se bo sklenilo 31. julija.

Po pisanju španske tiskovne agencije EFE so ogrožene znamenitosti, ki bodo v središču razprave v New Delhiju, starodavno mesto Jeruzalem in njegovo obzidje, zgodovinsko središče Lvova v Ukrajini ter mesto Coro s pristaniščem v Venezueli.

Pri Unescu poudarjajo, da želijo s seznamom ogrožene svetovne dediščine mednarodno skupnost obvestiti o razmerah, ki ogrožajo tiste značilnosti, zaradi katerih so bile lokacije vpisane na seznam svetovne dediščine, ter spodbuditi ukrepe za njihovo ohranitev.

Generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay je v ponedeljek 21-članskemu odboru položila na srce, da je potrebno znamenitostim na seznamu ogrožene dediščine nameniti posebno pozornost.

"Mislim, da moram ponoviti, da ta seznam ne sme biti razlog za strah. Prav tako se ga ne sme razumeti kot kazen ali nekaj dokončnega. Naše razprave o spomenikih, ki so na seznamu ogroženih, so morda včasih težke, a nujne. Privedle so do povečanja ozaveščenosti in pogosto do bistvenih sprememb."je dejala Azoulay.

Medtem ko je bilo v zadnjih desetletjih s seznama izbrisanih več zgodovinskih ali naravnih območij dediščine, denimo Galapaški otoki v Ekvadorju, Angkor Wat v Kambodži in nacionalni park Yellowstone v ZDA, druga na seznamu vztrajajo že več kot 40 let.

"Mislim, da moram ponoviti, da ta seznam ne sme biti razlog za strah. Prav tako se ga ne sme razumeti kot kazen ali nekaj dokončnega. Naše razprave o spomenikih, ki so na seznamu ogroženih, so morda včasih težke, a nujne. Privedle so do povečanja ozaveščenosti in pogosto do bistvenih sprememb."

Audrey Azoulay,
generalna direktorica Unesca

Tak primer sta starodavno mesto Jeruzalem in njegovo obzidje, ki je bilo na seznam vključeno leta 1982. Zgodovinsko središče Lvova pa je bilo na seznam ogrožene dediščine uvrščeno lani zaradi ruske invazije, skupaj s katedralo svete Sofije v ukrajinski prestolnici. Na seznam je tudi mesto Coro s pristaniščem, ki je bilo poškodovano v močnem deževju leta 2005.

Uvrstitev na omenjeni seznam po pisanju agencije EFE omogoča financiranje iz sklada za svetovno dediščino. Poleg tega deluje kot kazalnik tveganja za vlade, saj signalizira, da lahko Unesco v primeru poslabšanja stanja nek spomenik oziroma območja izbriše s seznama naravne in kulturne dediščine. Do zdaj so se sicer s tem soočila le tri območja - v Omanu, Nemčiji in Združenem kraljestvu.

Stroka je za tokratno srečanje priporočila vpis dveh enot na seznam ogrožene svetovne dediščine: Stonehengea, Aveburyja in povezanih najdišč v Združenem kraljestvu ter Lumbinija, rojstnega kraja Bude, v Nepalu.

Zaskrbljenost je sprožil projekt širitve glavne ceste le 150 metrov od Stonehengea, glede Lumbinija pa poročilo navaja škodo na templju Maya Devi in neustrezno skrb za ohranjanje.

Bregova Sene v Parizu in Donave v Budimpešti sicer po pisanju agencije trenutno nista med priporočenimi za uvrstitev na seznam ogroženih območij, sta pa izpostavljena kot tisti, kjer so potrebna večja prizadevanja za ohranitev, v prihodnje pa nemara celo uvrstitvi na seznam.