Energetika skozi očala jedrskega inženirja

Dr. Iztok Tiselj, strokovnjak za jedrsko tehniko in član Posvetovalnega odbora JEK2 pri podjetju Gen energija je v Mladini št. 29 nizal argumente za investiranje v jedrsko energijo kot učinkoviti vir energije za potrebe življenja na Zemlji in v Sloveniji. Pri tem sam izpostavlja, kako se dosledno odpoveduje napovedovanju prihodnosti razvoja družbe in njenih potreb po energiji v raznih oblikah. Tiselj namreč zatrjuje, da so vsakršne dolgoročnejše napovedi neverodostojne in neosnovane na ustreznih dejstvih, za dokaz pa daje ekonomsko-politično stroko in dejavnost in citira predsednico Evropske centralne banke, ki ja na srečanju v Davosu odgovorne vodilne kadre v družbi in gospodarstvu pozvala, da naj načrtujejo za 30 let naprej, ne samo kratkoročno in srednjeročno. A sama je napovedala gibanje inflacije za eno leto, a se je napoved »uresničila« v trikratniku napovedi. Lagarde je toliko zgrešila že kratkoročno, kakršnokoli dolgoročno napovedovanje pa je s tem izgubilo vsakršno verodostojnost.

Tiselj iz tega primera povzame, kako je napovedovanje prihodnosti v okviru politike, ekonomije in energetike lahko le pretežno vedeževanje kot resno znanstveno utemeljeno napovedovanje – in gre še naprej. Ker po njegovem za napovedi kakršne koli prihodnosti politika, z njo pa tudi znanost, ne more prevzemati odgovornosti, naj bi bilo torej edino smiselno, da se vse skupaj preda odgovornosti volivcem, ki se naj na referendumu odločajo, kakšno energijo hočejo. Ne samo to: vsakršno tveganje v povezavi s tem – v vsakem primeru bo glede jedrske energije šlo za drago odločitev, ki jo bodo plačevali davkoplačevalci – zato avtomatično prevzemajo volivci sami.

V članku niso opisani cilji, ki naj jih določena družba v svojem delovanju zasleduje in uresniči. Ker niso opisani cilji, tudi manjkajo opisi, kako jih uresničiti, s kakšnimi sredstvi in napori. Cilji morajo biti postavljeni v časovnicah – tudi dolgoročno, ter po kratkoročnejših fazah do doseganja končnih ciljev (v nekaterih primerih tako imenovane »petletke«, ko je treba EU Komisiji poročati, kakšni so fazni uspehi; vse spominja na »plansko gospodarstvo« z individualnimi tržnimi subjekti, ki morajo slediti zahtevam znotraj posamezne družbene skupnosti na nivoju držav). Zelo učinkovit zgled glede sledenja (svojim) »ciljem« je Kitajska.

V EU imamo veliko dokumentov (evropske direktive, strategije, ipd.), ki družbene skupnosti zavezujejo k doseganju raznih ciljev, na področju varstva okolja še posebno. Ob tem so znani tudi instrumenti in narekovane »dobre prakse«, kako jih doseči. Eden bistvenih ciljev je znižanje temperature okolja na Zemlji, in sicer tudi z zmanjšanjem ogljične obremenitve. Na področju rabe energije je prva predpostavka racionalna raba vsakršne energije, nato pa okoljsko čim manj obremenilno pridobivanje te energije.

Ko se ustrezno načrtuje (s poudarkom na »načrtuje«) družbeni razvoj, gospodarski razvoj, posledično preneseno v prostorski razvoj, vse nadzorovano s poročili o varstvu okolja in potrebnimi omilitvami, dobimo dokaj konkretno in uresničljivo sliko s postavljenimi cilji in praktičnimi ukrepi za njihovo doseganje. Sledenje vsemu v praksi in formalno-pravno pravilno izvajanje omogoči tudi, da tvegano napovedovanje bodočnosti za eno leto, kot je diskreditiralo go. predsednico Evropske centralne banke, ne bo več primer, saj bo temeljilo na izvajanju strategij in dogovorov ter pravil, in ne na samovolji gospodarskih in drugih subjektov očitno mimo dogovorjenega.

Torej prostorsko dosledno obravnavano dogajanje okoli lociranja novih kapacitet za JEK2 in ostalih možnosti pridobivanja energije v državi mora temeljiti na družbeno-gospodarsko-okoljsko preciziranih načrtovanjih, potem se pa vpraša volivce, ali bodo vse to plačali, ali raje razmišljali in se obnašali bolj racionalno. Sem sodi tudi preurejanje in racionaliziranje prometa raznih vrst, predvsem tudi motornega (prehod na elektriko tega ne predstavlja!), omogočanje kratkih poti dostopnosti vsakršnih storitev, senčenje stavb in ambientov, sonaravno in racionalno ogrevanje pozimi, itd.

Tudi gospodarske potrebe je treba načrtovati dovolj dolgoročno, in jih pravočasno načrtno locirati v prostor.