Pod žgočim soncem

Dopolnitev varnostnih predpisov, ki urejajo delo na gradbiščih

Po zadnjem poročilu Mednarodne organizacije dela (ILO) vsako leto zaradi izpostavljenosti vročini na delovnem mestu umre 19 tisoč delavcev. Kar 71 odstotkov naj bi jih bilo zadnja leta izpostavljenih nevarnostim zaradi pretirane vročine – leta 2000 je bil ta delež približno 65 odstotkov. Tudi v Sloveniji, kjer podnebne spremembe potekajo nadpovprečno hitro, je teh primerov vse več. To opažajo predvsem na inšpektoratu za delo. Leta 2022 so, sodeč po njihovem zadnjem poročilu, recimo opazili, da podjetja »večinoma nimajo opredeljenih primernih in učinkovitih ukrepov v primerih, ko temperatura delovnega okolja presega 28 stopinj Celzija«.

Na ministrstvu za delo so se zaradi tega odločili za prenovo zakonodaje, predvsem zakona o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Za delo na prostem bo tako po novem delodajalec moral zagotoviti prostor za ohlajanje v času visokih temperatur in prostor za ogrevanje v času nizkih temperatur. V vročih dneh bodo delodajalci poleg tega dolžni zagotavljati tudi ustrezno zaščito pred vplivi sončnih žarkov, ravno tako bodo morali zagotoviti rabo varovalne opreme v skladu s predpisom, ki ureja rabo osebne varovalne opreme delavcev, piše v predlogu zakona.

Še posebej strog naj bi bil po novem režim v času vročinskih valov. Če bi bila temperatura višja od 30 stopinj, se bo sicer delo lahko nadaljevalo, a le če bodo delavci imeli možnost odmora vsaj na dve uri v ohlajenih prostorih, v katerih bo dovoljenih največ 25 stopinj Celzija. Vsakih 20 minut bodo morali imeti na voljo tudi ohlajene brezalkoholne napitke – delovni inšpektorji namreč opažajo, da delavci pogosto pijejo segreto tekočino ali so dehidrirani. »Vremenske razmere vsekakor so tema, o kateri se bomo morali še pogovarjati,« pravi vodja delavske svetovalnice Goran Lukić. Dodaja, da bi po neki zdravorazumski logiki vse to, kar bo po novem zapovedalo ministrstvo, moralo že biti urejeno, a ker očitno ni, so dobrodošle tudi takšne spremembe.

Doslej so bila namreč ta pravila določena v eni od starih uredb, v uredbi o zagotavljanju varnosti pri delu na gradbiščih iz leta 2005. A zaradi podnebnih sprememb, vse dolgotrajnejših vročinskih valov z vse višjo povprečno temperaturo, predvsem pa zaradi »učinkovitejšega nadzora inšpekcije« so te spremembe nujne, pravi sekretar inšpektorata Slavko Krištofelc. Z drugimi besedami, strožje bo poleti, a tudi pozimi. Poleti je na delovnih mestih pri nas pogosto pretoplo, pozimi pa večinoma prehladno. »Leta 2022 je prišlo na inšpektorat tudi več prijav, ki so se nanašale na nizke temperature na delovnih mestih, ko delodajalci zaradi energetske krize niso zagotavljali ustrezne temperature v delovnih prostorih,« še ugotavljajo inšpektorji.