Intervju: Srečo Dragoš

Dr. Tine Stanovnik se je na moj intervju (Mladina, št. 28) odzval z oceno, da so moji podatki napačni in da si jih izmišljujem (ker da so »nekakšen konstrukt dr. Dragoša«). To dokazuje s trditvijo o slovenskem deležu za socialno zaščito, za katerega sem jaz rekel, da je eden od manjših v Evropi (kot % BDP), on pa mi ugovarja takole: »Resnica je, da Slovenija (po podatkih Eurostata) namenja za področje socialne zaščite 24,8 % BDP, ki je nekoliko višji od povprečja EU.« To Stanovnik ilustrira s trditvijo v naslednjem stavku, kjer pravi, da leta 2021 kar »14 članic namenja nižji odstotek izdatkov za socialno zaščito« od slovenskega.

Gospod Stanovnik, to ni res in nikoli ni bilo res. Ko sem še enkrat preveril, da se oba dejansko sklicujeva na isto tabelo (Eurostat, Social protection statistics) in da ne gre za nesporazum zaradi uporabe različnih podatkovnih baz, mi ne ostane drugega, kot da povzamem omenjeno tabelo, da lahko bralci zaslutijo, kako je pri osnovni empiriji sploh možna diametralno nasprotna interpretacija istih podatkov. Gre za tole: Stanovnikova navedba omenjenega odstotka je sicer pravilna (za 2021) kot tudi njegov dodatek, da je 14 držav še slabših od nas - in 12 boljših, dodajam jaz - seveda pa iz dejstva, da je 14 držav slabših, nikakor ne smemo sklepati, da je slovenski delež »višji od povprečja EU«. Kajti v isti tabeli je na njeni levi strani izračunano tudi povprečje socialne zaščite za EU, ki pa znaša 28,7 % BDP, kot tudi povprečje evro-držav, ki je še za odstotno točko višje (29,6 % BDP) – omenjena podatka pa Stanovnik kar zamolči. Skratka, slovenski delež je od povprečja EU skoraj za štiri odstotne točke manjši (torej za 16 %), od evro držav pa je manjši še bolj. Nič drugače ni z novejšim, eno leto mlajšim podatkom na isto temo, iz 2022: evropsko povprečje za socialno zaščito je 19,4 % BDP, slovenski delež pa je 17,6 % BDP (https://ec.europa.eu/eurostat/cache/ visualisations/economy/government-expenditure/). Pri tem moram izrecno poudariti, da se tudi sicer ne spomnim - v vsej novejši zgodovini Slovenije - niti enega samega leta, kjer bi pri nas dali za socialno zaščito večji delež BDP od EU ali od euro držav.

In še o tisti navedbi o izdatkih za ekonomijo, ki da so nekakšen izmišljen »konstrukt dr. Dragoša«: po podatkih OECD (2019) smo v Sloveniji namenili za gospodarske zadeve 4,5 % BDP, medtem ko je povprečje OECD držav 3,9 % BDP. In enako je s primerjavo med leti 2007 in 2019: medtem ko se v povprečju OECD državni izdatki za ekonomski sektor niso spremenili prav nič (niti navzgor niti navzdol), se je v omenjenih letih slovenski delež dvignil za 0,4 odstotne točke, v letih med 2007 in 2015 pa kar za 2,7 odst. tč., medtem ko se je OECD delež v istem obdobju celo zmanjšal (OECD: Government at a Glance, 2021; 2017; 2015). Skratka, mi dajemo nadpovprečne deleže za ekonomijo (v % BDP). Tudi tu moram izrecno poudariti, da se tudi sicer ne spomnim - v vsej novejši zgodovini Slovenije - niti enega samega leta, v katerem bi pri nas dali za ekonomijo manjši delež od povprečja OECD ali pa EU.

Spoštovani dr. Stanovnik, kolikor jaz razumem najine polemike o socialni politiki (zadnjo sva imela pred devetimi leti točno na isto temo in na isti način), je glavni razlog razhajanj v najinih navadah: ko jaz opozarjam na slabe podatke, nikoli ne zatajim dobrih (kar sem izrecno poudaril tudi v prvem delu intervjuja), vi pa s sklicevanjem na dobre podatke nalašč ignorirate slabe.