Alenka Bratušek / »Želela bi si, da bi stvari lahko šle hitreje«

Ministrica za infrastrukturo o rekonstrukciji cestne infrastrukture po poplavah

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je leto dni po katastrofalnih poplavah pohvalila hitro vzpostavitev prevoznosti po v ujmi uničenih cestah. "Sledi faza obnov in rekonstrukcij, kar bo trajalo nekaj več časa, saj je treba projekte narediti ali nadgraditi tako, da bo cestna infrastruktura bolj odporna na vode," je dejala.

Ministrica si je danes ogledala rekonstrukcije državne cestne infrastrukture na relacijah Ljubno ob Savinji-Struge-Žaga-Zgornje Stranje-Stahovica. Kot je spomnila, je bilo v ujmi uničena okoli tretjina cestnega omrežja. "Do danes smo interventno sanirali in vzpostavili prevoznost praktično na celoti, delna zapora je še na osmih kilometrih cest, predvsem na Koroškem," je dejala.

Za prvo intervencijo za ponovno prevoznost cest je država po njenih navedbah namenila 75 milijonov evrov, celotna sanacija cestnega omrežja po poplavah pa bo državo skladno z vladnim programom stala 508 milijonov evrov. Za rekonstrukcije cest na teh območjih je predvidenih 308 milijonov evrov, okoli 120 milijonov evrov pa za mostove, za štiri podrte in za ostale, da se ne bi zgodilo še kaj podobnega.

Ministrica si je danes ogledala rekonstrukcije državne cestne infrastrukture na relacijah Ljubno ob Savinji-Struge-Žaga-Zgornje Stranje-Stahovica. Kot je spomnila, je bilo v ujmi uničena okoli tretjina cestnega omrežja.

"Vsi mostovi začasno stojijo. Most v Kamniku oz. Stahovici je bil sprojektiran že prej, tako da ga je bilo treba uskladiti z vodarji, in se že gradi. Za mostova čez Kamniško Bistrico se delajo projekti oz. revizije, največji izziv je pa most v Otiškem Vrhu, ki ga je treba zaradi višjih ocen stanja voda na novo sprojektirati," je povedala.

Glede obvoznice v Lučah je povedala, da imajo še nekaj izzivov z določenimi zemljišči. "To je glavna ovira," je dejala in dodala, da tudi tam delajo z vodarji z roko v roki. "Obvoznica je hkrati en del protipoplavnih ukrepov in se zavedamo, da je za to območje ekstremno nujna," je dodala.

Dela ovirajo nove vremenske nevšečnosti, pri čemer je treba poskrbeti za varnost. Po današnjih pogovorih o proračunih za leti 2025 in 2026 bo po njenih navedbah znanega več. "Želela bi si, da bi stvari lahko šle hitreje. Naš cilj je, da v par letih na teh območjih naredimo vse, kar je treba. Nato pridejo na vrsto projekti, ki jih zdaj pripravljamo. Popoplavna sanacija pa je prioriteta v letošnjem in prihodnjih dveh letih," je povedala.

Pri tretji razvojni osi se po njenem v zadnjem letu delajo veliki koraki. "Pridobljena so praktično vsa gradbena dovoljenja od Velenja do Slovenj Gradca, sedaj delamo na tem, da čimprej pridobimo gradbeno dovoljenje od Šentruperta do Velenja." V začetku junija je bila javna razgrnitev tretje razvojne osi od Slovenj Gradca naprej, jeseni načrtujemo še zadnji del proti Avstriji, je še povedala.