Kitolov / Arktična aretacija okoljevarstvenika

Aretiran je bil okoljevarstvenik Paul Watson, Japonska pa kitolov še razširja

Paul Watson, okoljevarstvenik, soustanovitelj Greenpeacea in znan nasprotnik kitolova, je bil prejšnji teden aretiran na Grenlandiji, ko je bil na poti v Severno morje, kjer je nameraval prestreči novo japonsko kitolovko. Po svetu so se razširili pozivi Danski, naj ga ne izroči Japonski in naj ga izpusti iz pripora.

Watson je bil aretiran v nedeljo, 21. julija, v grenlandski prestolnici Nuuk. Njegova ladja John Paul DeJoria, ki je bila namenjena v Severno morje, se je v Nuuku ustavila, da bi napolnila rezervoarje z gorivom, takoj ko je prispela v pristanišče, pa so nanjo stopili danski policisti in pripadniki specialnih enot danske policije. Watsona so v lisicah odpeljali z ladje na krajevno policijsko postajo. Njegova posadka z njim za zdaj še ne more stopiti v stik.

Danska policija ga je pridržala na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je izdala Japonska zaradi njegovih akcij proti japonskim ladjam v preteklosti. »Popolnoma smo osupli, saj je tiralica izginila že pred nekaj meseci. Presenečeni smo bili, ker je to takrat pomenilo, da je bila izbrisana ali je postala zaupna. Zdaj razumemo, da jo je Japonska spremenila v zaupno, da bi pri Paulu zbudila lažni občutek varnosti. Dansko vlado prosimo, naj izpusti kapitana Watsona in naj ne popusti tej politično motivirani zahtevi,« so v izjavi na spletni strani sporočili iz Fundacije Paula Watsona.

Watsonova tarča je bila nova ladja japonskega kitolovskega podjetja Kyodo Senpaku, imenovana Kangei Maru. Ladje te vrste, imenovane tudi tovarne na vodi, niso namenjene samo lovljenju kitov, na njihovem krovu delavci kite tudi že razmesarijo, meso zapakirajo in spravijo v zamrzovalnike, na ladji se tako že ustvari končni izdelek, ki nato roma na japonske trgovinske police. Ta nova ladja je dolga približno 110 metrov, vredna pa je okoli 45 milijonov evrov. Brez prestanka lahko potuje 13 tisoč kilometrov oziroma 60 dni, iz česar je mogoče sklepati, da se je Japonska spet odločila za kitolov v večjem obsegu, tudi na Arktiki in Antarktiki.

Komercialni kitolov je prepovedan od leta 1986, prepovedala ga je Mednarodna kitolovna komisija (IWC), za ta korak se je odločila, ko so ribiči kite že skoraj iztrebili. Japonska je kitolov desetletja nadaljevala pod krinko znanstvenih raziskav, leta 2018 pa je izstopila iz kitolovne komisije in se spet lotila odkritega komercialnega kitolova. Poleg nje se danes s kitolovom še vedno ukvarjata tudi Islandija in Norveška, slednja naj bi kite lovila še bolj množično kot Japonska.

Po aretaciji so Watsonu podporo izrazile različne znane osebe in okoljevarstvene organizacije. V Franciji ima peticija, ki od francoskega predsednika Emmanuela Macrona zahteva, da pozove k Watsonovi izpustitvi, okoli 700 tisoč podpisov, napisal jo je novinar Hugo Clement, med prvimi podpisniki je bila igralka Brigitte Bardot. Podporo aretiranemu je izrazila tudi Jane Goodall, zoologinja in okoljevarstvenica. V izjavi za javnost je zapisala, da ona in člani vodstva njenega inštituta »nedvoumno obsojamo lov na kite in odločno nasprotujemo aretaciji posameznikov, ki izkazujejo sočutje in skrb za dobrobit, ohranjanje in varovanje celotnega reda kitov in njegovih posameznih pripadnikov«.

JH79AUPkvmQ

FjuljtedljY