Srečna, draga vas domača

Gostilna Pod vrbo
Ziherlova 36, Ljubljana
Tel.: 01 280 88 92
Pod vrbo lahko posedate od ponedeljka do petka od 11. do 22., ob sobotah pa od 12. do 21. ure. Ob nedeljah se ne dela.

Ambient:
vrt je super prijeten, precej bolj kot malo hladnikava in dolgočasna notranjost, v katero smo pokukali

Napitki:
solidno – premišljen izbor buteljk, večinoma nabran po Brdih in Vipavski dolini; zmerni pribitki, skoraj vse natakajo tudi na kozarec

Vegetacija:
ajdova kaša z jurčki, kakšni njoki in pašta in solata

Dostopnost:
ob gostilni imajo svoje parkirišče, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
gospa natakarica
hobotnica v solati
telečja jetrca

Ne tako fino:
krompirjeve priloge
višnjev zavitek

Hobotnica v solati je stala 14,9, goveji karpačo 13,5, rižota z govejim filejem in jurčki 13,9, telečja jetrca 11,9, ocvrti piščanec 14,9, telečja krača 27,9, bržolni stejk 32,9, višnjev zavitek 5,1, tiramisu 6,3 evra

»Tole pa kar kliče po prešernem večeru. No, ali pa po Sonetih nesreče,« je zapisnikar naše izvidnice na blagodejno tih in miren večer odprl nekakšen literarnozgodovinski seminar, v katerem smo v komparativistični precep vzeli kraj nesrečnega imena in bližnjo gostilno, ki si ime deli s pesnikovo rojstno vasjo. Skratka: sedeli smo Pod vrbo v Trnovem.

Dotična gostilna je skorajda 120-letna institucija južnega predmestja, poleg menjave imenodajalskega drevesa z nasadom javorov in resne prostorske prenove pa se je obrat, kot kaže, tudi s ponudbo košte in napitkov kar učinkovito prilagodil sodobnemu času. A preden se zaženemo v detajle, velja nujno poudariti, da gostilna Pod vrbo konzumskega ordena odličnosti ne bi prejela brez izjemne gospe natakarice, ki je poleg strežnega in vinotoškega profesionalizma izkazovala sproščene komunikacijske spretnosti stare šole in redko viden občutek za to, da je je bilo pri mizi ravno prav in točno takrat, ko je bilo treba.

Ravno zaradi gostoljubne strežbe se ob koncu večera nismo zgražali nad mikrovalovljenim višnjevim zavitkom in smo podvrbski kuhinji lahko skozi prste pogledali pri površni dodelavi krompirjevih prilog – malo premalo zapečenem krompirju iz pečice ob lepo zmehčani in sočni telečji krački (uporaba pomanjševalnice zgolj odraža realno velikost kosa mesa) ter daleč premalo praženem krompirju ob vzorno hrustajočem ocvrtem piščancu.

Dobremu razpoloženju navkljub pa vseeno izrekamo resno grajo preplozanim kosom govejega fileja (dovolj bi ga bilo le na hitro opeči in narezati na trakce), vmešanim v sicer okusno, kremasto in na zob kuhano rižoto z jurčki.

Da ne bo nesporazuma – tudi v kuhinji Pod vrbo so poskrbeli za kar nekaj dobrih momentov: pečejo čisto spodoben drobnoluknjasti beli mlečni kruh; mehki hobotnici v solati so dodali sočne ligurske olive, nekaj kaper, na drobne kockice narezano rdečo papriko in paradižnik in jo zabelili z osvežilno citrusno polivko; za orng prst debel bržolni stejk so suvereno opekli na dogovorjeni medium minus; tankih rezin govejega karpača pa niso sfentavali s kakšno balzamično brezveznarijo, ampak so jih le naložili na motovilec, nanje zložili na rezine nastrgan parmezan in pokapljali z dobrim olivcem.

Posebno omembo si zaslužijo kar epska telečja jetra: narezali so jih na ultra tanke rezine, jih na hitro opražili na karamelizirani čebuli in – tako sumimo – jed ofrišali z brizgom belega vina. Sočno in dišeče; podobno – a vendarle povsem drugače – kot v zaključni dizalici, resno kavnjenem in lahkotno kremastem tiramisuju.

Pod vrbo je klasična, nespakljiva gostilna, ki je s ponudbo, predvsem pa z odnosom prijetno in dovolj zanesljivo zatočišče za tiste ljubljanske staroselce, ki se počutijo pregnane iz maksimizaciji turističnega dobička posvečenih centrskih oštarij.