Pridi nocoj na referendum

Magnificov koncert v Tivoliju (konkretneje novela odloka o krajinskem parku Tivoli) je del lokalne politike in civilne družbe spodbudil k zbiranju podpisov za občinski referendum. Če bo zbranih nekaj več kot 11 tisoč podpisov ljubljanskih občanov, bo to prvi referendum te vrste v glavnem mestu po osamosvojitvi.

Saga z Magnificovim koncertom v Tivoliju se je že končala. Kot smo poročali, je glasbenik Robert Pešut - Magnifico jubilejni koncert Pridi nocoj, s katerim naj bi praznoval 30 let delovanja, želel prirediti v ljubljanskem parku Tivoli. Zapletlo se je, ko zavod za varstvo narave organizatorju prireditve ni izdal dovoljenja za izvedbo, saj bi bil koncert preveč okoljsko škodljiv. Nasprotovanje izvedbi so izrazili nekateri predstavniki civilne družbe, med njimi Mladi za podnebno pravičnost (MZPP). Ti so Magnificu poslali javno pismo, ki ga je podpisalo več kot 130 krajinskih arhitektov, biologov, urbanistov … Po dveh mesecih se je Magnifico odločil, da koncert prestavi v Stanežiče. Prejšnji teden je sicer ministrstvo za naravne vire in prostor izpodbilo odločitev zavoda za varstvo narave ter koncert v Tivoliju dovolilo, a bo kljub temu v Stanežičah.

Med največjimi Magnificovimi podporniki je ljubljanski župan Zoran Janković, ljubljanski mestni svet je julija po hitrem postopku sprejel odlok, ki bi organizatorjem Magnificovega koncerta omogočil, da ne bi potrebovali dovoljenja zavoda. Stranka Vesna je nato napovedala občinski referendum o tem odloku.

Bodo v Vesni pri referendumu vztrajali? »Da,« je odgovorila mestna svetnica, članica Vesne in pobudnica referenduma Jasminka Dedić. »Ne glede na to, da je ljubljanski župan napovedal, da v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib do konca leta ne bo množičnih prireditev, bomo pobudniki referenduma nadaljevali referendumska opravila. Kajti nobenega zagotovila ni, da MOL ne bo v prihodnje arbitrarno odločala, katere prireditve se bodo lahko izvajale.« Od župana pričakujejo, da na septembrski seji mestnega sveta predlaga umik odloka, sicer bodo začeli zbirati podpise.

Zakon o lokalni samoupravi določa, da morajo predlagatelji referenduma zbrati podpise petih odstotkov občanov, v Ljubljani je to nekaj več kot 11 tisoč podpisov. Dovoljene načine zbiranja podpisov določa statut vsake občine posebej, v Ljubljani morajo biti podpisi zbrani z osebnim podpisovanjem, to pomeni, da volivci podpisov ne morejo prispevati prek spletne strani e-Uprava, kot je to mogoče pri nacionalnih referendumih. Osebno podpisovanje poteka pred upravnimi enotami.

Zbiranje podpisov za občinski referendum, sploh v večjih občinah, je kar precejšen izziv. Proporcionalno je treba zbrati dvakrat več podpisov kot za zakonodajni referendum na državni ravni. Tam je treba zbrati 40 tisoč podpisov, kar je približno 2,5 odstotka volivcev, na občinski ravni pa, kot omenjeno, pet. Zbiranje še oteži to, da morajo biti podpisi zbrani osebno. Tudi to je vsekakor razlog, da je v Sloveniji občinskih referendumov razmeroma malo, v Ljubljani so od osamosvojitve občani lahko na referendumu glasovali le enkrat, leta 2000 o ustanovitvi mestnih četrti, pa še ta referendum je bil posvetovalni, torej zanj niso zbirali podpisov, temveč ga je potrdil mestni svet sam. Leta 2004 so sicer občani zbrali 11 tisoč podpisov za referendum – o takratnih načrtih za graditev džamije na Cesti dveh cesarjev – a ga je ustavilo ustavno sodišče, saj bi kršil pravice muslimanske verske skupnosti v Sloveniji.