Izrabljena tragedija / Od lažne novice do množičnih izgredov

Politično orožje

Umor treh deklic na plesni prireditvi, katere osrednja tema je bila glasba Taylor Swift, je skrajna desnica v Veliki Britaniji – dodajmo, da povsem pričakovano – zlorabila kot politično orožje. V Združenem kraljestvu so se izgredi nasprotnikov priseljevanja razširili iz mesta Southport, kjer se je napad zgodil, tudi drugam, v London in Manchester, na primer, in so trajali več dni. Pravzaprav trajajo še vedno. Politični skrajneži so torej čas, ki bi moral biti namenjen žalovanju, izkoristili za doseganje svojih ciljev in širjenje nasilja.

Kaj se je zgodilo? Prejšnji ponedeljek se je v angleškem mestu Southport zgodil napad – 17-letni fant, oborožen z nožem, je napadel več otrok. Tri deklice, stare od šest do devet let, so umrle, poškodovanih pa je bilo še osem otrok in dva odrasla. Napadalca so aretirali. Očitno to ni bilo dovolj. Po družabnih omrežjih so se začele širiti neresnične informacije o njegovem izvoru, šlo naj bi za nezakonitega migranta, za islamista in podobno. Kot je Joe Mulhall, direktor protirasistične organizacije Hope not hate, dejal v pogovoru za časnik Guardian, je »jasno, da gre za zavestna izkrivljanja, ki so zasnovana tako, da pridobivajo podporo ali poskušajo spodbuditi ljudi k usmerjanju svoje (razumljive) jeze proti skupnostim, ki jih želi napasti skrajna desnica«.

Čeprav identitete osumljenega najstnika ne bi smeli razkriti, ker ni polnoleten, je policija kasneje zaradi špekulacij in dezinformacij o njegovem izvoru razkrila ime in priimek. Osumljeni se je rodil v Cardiffu, torej v Angliji, starši pa prihajajo iz Ruande. Družina naj bi bila katoliške vere. Tožilstvo je tudi povedalo, da naj bi imel storilec diagnozo motnje avtističnega spektra.

A dejstva razjarjenih množic ne zanimajo. Lažni podatki o osumljenem najstniku so se začeli širiti na »nišnih« spletnih platformah, razširjala sta jih tudi Andrew Tate, ki je množici sledilcev sporočil, da naj bi bil napadalec »ilegalni migrant«, in nekdanji voditelj skrajne Angleške obrambne lige Tommy Robinson. V nasilnih protestih in izgredih so potem sodelovali posamezniki, ki so že bili povezani z Robinsonom ali britanskimi neofašisti in rasisti iz združenja Patriotic alternative.

Lažnih novic pa niso širili le britanski skrajni desničarji, ampak je tudi še čisto sveži evropski poslanec Branko Grims na omrežju X minule dni objavil običajni odmerek skrajnega rasizma in manipulacij. Nesprejemljivo, a zanj nekaj vsakdanjega. Enako je z Elonom Muskom, ki je 190 milijonom sledilcev na omrežju X sporočil, da je državljanska vojna neizogibna.

Izgovori, da so krivi algoritmi družabnih omrežij, ki spodbujajo ekstremizem, niso prepričljivi. Vsak človek, navaden delavec ali politik, se lahko sam odloči, ali bo nasilen ali ne. Zato zapišimo še enkrat. Morda se ljudje res bojijo tujcev, morda jih je strah tujih kultur, morda jih zavračajo, morda se jim je zgodila krivica, morda so revni, morda so frustrirani zaradi tisoč in enega razloga. A nič od tega ne upravičuje nasilja, ropanja trgovin, ne upravičuje poskusov zažigov stavb, v katerih so nastanjeni prosilci za azil, ne upravičuje napadov na mošeje, ne upravičuje nasilja nad tujci (tudi tistimi iz držav Vzhodne Evrope), ne upravičuje skandiranja nacističnih gesel, ne upravičuje dejanj politikov, ki zavestno širijo nestrpnost. Kar se dogaja v Veliki Britaniji, ni samo posledica nedomišljene migrantske politike nekdanje kolonialne sile, imperija, kjer sonce ni nikoli zašlo. Je tudi posledica zavestnih manipulacij in laži tistih, ki imajo družbeno moč. Politikov torej, politikov in njihovega sveta.