Prostaštvo

Šport je naš - vprašanje je le, kdo smo mi

Vplivno, čeprav manjšinsko pojmovanje spolov nas je pripeljalo do tega, da lahko moški pred očmi vsega sveta pretepajo ženske, pri čemer jim gledalstvo nižje kulturne ravni vzklika »Udri po babi, a si dec al’ nisi!« in zato prejemajo olimpijske medalje. Buuu! Samostalnika ženska in moški v prvi povedi tega zapisa pomenita to, kar pomenita v naravoslovju, točneje v biologiji, genetiki: ženska je osebek, ki ima dve kopiji kromosomov X, moški pa osebek, ki ima eno kopijo kromosomov X in eno Y.

Seveda bo kdo ugovarjal rekoč, mnoge znanosti in področja poznajo termina ženska in moški, celo izraza ženski spol in moški spol nista omejena zgolj na biologijo, zakaj bi bila v tem primeru merodajna prav ta in samo ta? Zakaj ne recimo jezikoslovje, astrologija, sociologija ali elektrotehnika? Zato, ker športniki tekmujejo s svojimi telesi, tj. tistim delom svojega bitja, ki je predmet proučevanja biologije, znotraj te pa pojem spola najbolj nedvoumno opredeljuje genetika. Športniki so osnovne veščine svoje dejavnosti v šoli pridobili pri telovadbi in ne morda pri spoznavanju jezika ali družbe. Zato je v športu vsaka drugačna delitev po spolu vsaj mnogo bolj problematična, če že ne zgrešena. Pomislite samo, da bi o delitvi športnic od športnikov odločalo jezikoslovje na osnovi slovničnega spola: dekliči, ki tekmujejo v ritmični gimnastiki, bi nastopali v moški konkurenci, gospoda, ki igra golf, pa v ženski.

Začetna ugotovitev tega zapisa nima nobene zveze s spolno usmerjenostjo, v nadaljevanju navedena naravoslovna definicija in izvajanje pa tudi ne odrekata pravice nosilkam kromosomov XX in nosilcem kromosomov XY, da se drug z drugim, med seboj ali sami s sabo intimno družijo po lastnih nagonih, potrebah, željah in vzgibih, da so le spolno dozoreli, da so opravilno sposobni, da pripadajo vrsti Homo sapiens in da so dahnili »ja«.

Ta zapis je izzvala zlata medalja osebe s prirojenimi ženskimi spolovili in kromosomskim parom XY v ženski kategoriji boksa, ki je na olimpijskih igrah v Parizu v finalnem dvoboju premagala kitajsko boksarko, pred njo pa tudi vse ostale tekmice. Vemo namreč, da večje mišične mase pri moškem ne pogojujejo spolni organi, temveč hormonsko stanje, ki deluje po nareku genske zasnove: kromosomski par XY narekuje niz procesov, ki omogoča večjo mišično maso kot niz procesov, ki ga narekuje kromosomski par XX. Zato se spodobi in je pravično, zraven pa še fer, da je v športu ženska konkurenca ločena od moške po genskem merilu. Tisti, ki so dopustili, da oseba s kromosomskim parom XY tekmuje v ženski boksarski konkurenci, so v imenu njenih legalnih pravic poteptali ne samo leta in leta treningov in odrekanj najboljših boksark sveta, temveč tudi več kot stoletje legitimnih feminističnih prizadevanj po enakopravnosti, s tem pa tudi dostojanstvo tiste polovice človeštva, ki jo s frazemom imenujemo šibkejši spol.

Škodljivost pariškega redosleda dogodkov se izkaže, ko ga pripeljemo do absurda. Leta 2024 smo samo pol koraka od tega, da si bodo malo premalo uspešni športniki dali spremeniti spol z namenom, da bodo lahko uspešneje tekmovali v ženski konkurenci:

Fantje letajo na cvet iz cveta,
 jaz pa telovadim brez dekleta.
Za medaljo, za osebnost leta
rad iz Cvetota postal bom Cveta.

In smo samo korak od tega, ko bodo malo premalo uspešni športniki vseh božjih športov uradno izjavljali, da se počutijo ženske, pa jim bo dopuščena neodtujljiva človekova pravica do svobodne izbire spola in bodo lahko s svojim testosteronom premagovali športnice.

V doglednem času lahko torej osebe s kromosomskim parom XY iz ženske konkurence izrinejo športnice s kromosomskim parom XX, pa bomo spet pred letom 1900, ko so na športnih tekmovanjih sodelovali samo moški. Čeprav šport z vsem svojim gladiatorstvom in financami ni v središču mojega zanimanja, bom kot feminist po svojih močeh in zmožnostih vedno dvignil glas proti teptanju ženskih pravic in svoboščin, tudi ko ga izvajajo vplivni, agresivni in očitno že nevarni pripadniki skupnosti, ki sicer rada na vse grlo vpije, da morajo biti ženske bolj enakopravne od moških.

Kovalci dobička iz latinske rečenice Deli in vladaj! so primer ženskega boksa na letošnjih olimpijskih igrah zlorabili za delitev ljudi na napredne in nazadnjaške, na naše in vaše. Je torej pisec tega razmisleka, ki ne hodi ne levo ne desno, ampak jemlje uporabo svoje glave bolj resno, nazadnjak, ker znanstvena resnica v njegovi hierarhiji vrednot kotira višje od videza in prepričanj? Je morda reakcionar zato, ker ta resnica govori v prid več kot stoletnim prizadevanjem feminističnega gibanja in ženskemu dostojanstvu, ne piha pa v rog modnih smernic sodobnega časa? V njegovem pogledu na svet so izrazi tipa »naprednjak« in »nazadnjak« zgolj nalepke s kodami, ki jih lepimo nase in na druge, tako kot trgovci lepijo nalepke na prodajne izdelke. Kdor ga bo torej zaradi tega zapisa opremil z nalepko kakršne koli vsebine, barve in vrednosti, bo ravnal kot trgovec s svojimi nameni. Avtorju tega zapisa, ki se nima za tržno blago in torej ni naprodaj, pa tega ne bo mar.