SLS in črni Peter

Daljnega leta 1996 je bila prava zmagovalka volitev Slovenska ljudska stranka, ni sicer premagala Drnovškove LDS, a je zbrala 19,4 odstotka glasov, dobila 19 poslancev, njen tedanji predsednik Marjan Podobnik pa je postal podpredsednik vlade. Veselje je trajalo le en mandat. Leta 2000 se je združila s Peterletovo SKD in zbrala le 9,5 odstotka glasov, štiri leta kasneje 6,27. SLS se je zadnjič uvrstila v parlament na predčasnih volitvah leta 2011, ko jo je vodil Radovan Žerjav. Od leta 2014 je v parlamentu ni več. Edini pravi, zvezdniški trenutek ji je potem zagotovil samo še Franc Bogovič, nekdanji župan občine Krško, kmetijski minister, kratko obdobje tudi predsednik SLS, ki je bil dvakrat izvoljen v evropski parlament. Ko je letošnjega maja poskusil v tretje – SLS je leta kandidirala na samostojni listi –, ni bil uspešen, ne on in ne SLS. Zbral je 7598 preferenčnih glasov, kar je bistveno manj kot nosilec liste Peter Gregorčič. Stranki je sicer za uvrstitev v parlament zmanjkalo malo, približno 3000 glasov.

Peter Gregorčič je po izobrazbi fizik, je izredni profesor na ljubljanski strojni fakulteti, ljubiteljski kolesar, ki se ima za dobrega političnega komentatorja. Zasijal je na položaju predsednika programskega sveta RTV Slovenija, ki ga je vodil v času Janševe vlade. Bil je eden od ljudi, ki so razgrajevali javni medij in poniževali novinarje. Peter Gregorčič sicer nima nič s stranko SLS, so pa nekateri njegovi podporniki prepričani, da bi bil lahko ravno on tisti, ki bi jo popeljal nazaj v parlament. SLS od junija 2022 vodi Marko Balažic, še eden izmed političnih analitikov, politolog po izobrazbi, ki pa mu v dveh letih vodenja ni uspelo povečati strankine prepoznavnosti.

Peter Gregorčič bi lahko stranko prevzel na izrednem kongresu, a prej mora postati njen član. Zadnje tedne je obiskoval lokalne odbore SLS in o srečanjih redno obveščal sledilce na družbenih omrežjih.

Je Peter Gregorčič res človek, ki bi lahko ponovil uspeh Marjana Podobnika? Politično ga, četudi sam govori drugače, vleče proti skrajni desnici. Rad govori, da je Slovenija razdeljena, da smo premajhni, da bi se ločevali, a hkrati za radikalizacijo ne obtoži tistih, ki jo širijo. Nikoli se ni proslavil s kritiko politike, ki jo vodi stranka SDS.

Zapisano ne pomeni, da to moti morebitne nove volivce te stranke. Nasprotno, takšen desni populizem jim je vešč. Peter Gregorčič je podoben Anžetu Logarju, ne po vsebini, ker je Logar brez nje, pač pa bolj po tem, kaj naj bi predstavljal. Pa je res nekaj novega? Je človek, ki je razgrajeval RTV Slovenija in podpiral Uroša Urbanijo, res novi obraz slovenske desnice? Je res človek, ki bi lahko presegel, kot je dejal sam, »impotentno politiko z nizko kulturo«? O prihodnosti stranke naj bi septembra člani razpravljali na klavzuri, o Gregorčičevih ambicijah pa je predsednica glavnega odbora stranke SLS Suzana Lara Krause za STA dejala, da je dogajanje res nenavadno. »Vsaj glede na to, da je bil povabljen v stranko in je rekel, da se ne bo včlanil.«

Gregorič o svojih načrtih javno ne govori. Zdaj je za nekaj časa odšel na službeno potovanje, delal bo na ameriški Illinojski univerzi v Urbana-Champaignu.