Proti kom nas brani Nato? 

Odziv gospoda stotnika Jordana Kodermaca na moja spotikanja ob Nato je domala pričakovan, morda celo dobrodošel. Natu sem v redki manjšini somišljenikov v tedaj vodilni LDS nasprotoval že leta 2003, torej ostajam zvest samemu sebi in okrepljenim dvomom v dobrobit članstva. V realistični maniri bi danes izstop raje zamenjal z nepokorščino do zavezništva glede zapovedanega financiranja in udeležbe v zunanjih vojnih in vojaških misijah. Krepil bi nevojaške investicije, inženirske in sanitetne enote za obrambe pred naravnimi nesrečami, pomoč pri razminiranju in zdravljenju žrtev vojn. Z nekaj obešenjaškega političnega poguma bi igral igro zastonjkarja, v imenu miru in mednarodnega prava bi tvegal izključitev, ki formalno niti ne obstaja. Torej sem za bi defenzivno naravo Nata, ki bojda prinaša mir in blaginjo in ne vojn in pokolov civilistov.

Nato je namreč po letu 1990 prerasel iz pretežno defenzivne vojaške zveze v ofenzivno, iz pozicijske drže hladne vojne v aktivnega akterja ameriških nelegalnih vojn, političnih prevratov in izvensodnih pobojev po svetu. Osem desetletij miru v Evropi po dveh uničujočih svetovnih vojnah zato ni rezultat Nata, prej nasprotno. V ozadju so veliko kompleksnejše silnice dolgoročnih vojno politično ekonomskih ciklov, ki se to desetletje žal iztekajo. Teza, da mir zagotavlja vojaško oboroževanje, da je vojna mir in mir zgolj vojna z drugimi sredstvi, je star nesmisel in zgodovinsko dokazljiva neumnost. Nato danes z agresivno vlogo ZDA v netenju nenehnih vojn in prevratov pomeni permanentno grožnjo miru in ogroža demokratično politično kulturo toliko opevanega »zahodnega sveta«. Vojne so še vedno zgolj in predvsem osvajanje prostora, nasilno podrejanje držav in pokolov ljudi, zato nas po naravi reči zgodovinsko najbolj ogrožajo sosednje države, članice Nata torej. Nato ni poseben garant miru in preprečevanja vojnih operacij med članicami, kar dokazuje Ciper. Slovenija je danes del koalicije voljnih držav, sodelujemo v vojnih operacija na obrobju Evrope in se najbrž selimo tudi na Pacifik.

Vojne so preresna reč, da bi o njih razpravljali zgolj vojaški uslužbenci in politični apologeti, zlasti podrepniki ameriške politike. Agresija in vojaški pokoli civilistov se ne delijo na vaše in naše, z vidika mednarodnega prava so vse agresije enake, ruske ali ameriške, izraelske ali arabske. Zato transatlantski patriotizem in slavljeno zavezništvo nista za Slovenijo odrešitev temveč prej prekletstvo. Če tega ne verjamete danes, počakajte do jutri, če ga bova dočakala.