23. 8. 2024 | Mladina 34 | Družba
Šinigojeva zapuščina
Danes Dušana Šinigoja pozna le še starejša generacija. Če bi Jugoslavija obstala, bi, tako kot nekateri njegovi predhodniki, verjetno postal podpredsednik ali celo predsednik jugoslovanske vlade.
Leta 1986: Janez Zemljarič, podpredsednik jugoslovanske vlade (zveznega izvršnega sveta), Jože Smole, predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva in Dušan Šinigoj, predsednik slovenske vlade (republiškega izvršnega sveta)
© Joco Žnidaršič
Tole ni običajen »in memoriam« ob smrti Dušana Šinigoja, zadnjega predsednika socialistične vlade. In še manj panegirik politiku, ki je sicer v težkih časih spodobno in častno opravljal funkcijo, na katero je bil izvoljen. Kar je bilo nekoč normalno, danes pa je redkost. Je predlog za razmislek o tem, kakšna država je Slovenija in kaj sploh hoče biti. Ker država formalno seveda je. Članica Evropske unije in OZN in vseh pomembnejših mednarodnih organizacij. Tako kot številne druge države, tja do Svete Lucije v Karibih, ki ima v nasprotju s Slovenijo celo Nobelovega nagrajenca. No, od letos tudi olimpijsko medaljo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.