Boj proti vročini

Poletja še ni konec, prav tako še vedno vztraja vročina. Leto 2023 je na podlagi meritev obveljalo za najbolj vroče od začetka merjenja leta 1880. Čeprav letošnjih podatkov še nimamo, se zdi, da bi leto 2024 lahko preseglo lanske temperaturne rekorde.

Zvišanje temperature se najbolj občuti na urbanih območjih zaradi vročine, ki jo oddaja beton, in tam, kjer primanjkuje zelenih površin. Asfaltne in betonske površine zadržijo toploto in jo vračajo v okolje, s tem pa se zvišuje temperatura zraka. Na prehajanje toplote zelo vplivajo drevesa. Teh je v Ljubljani veliko, vendar je tistih, ki ponujajo kakovostno senco, manj, kot jih je bilo pred leti, ali pa drevesa niso tako visoka. Kljub trditvam Mestne občine Ljubljana, »da je na voljo 560 hektarjev zelenih površin na prebivalca, kar zagotavlja pomemben prostor za osvežitev«, višja temperatura v mestu ustvarja toplotne otoke.

V Ljubljani se je pred soncem mogoče skriti v različnih klimatiziranih trgovinah, lokalih in restavracijah. Toda kje najdemo hladilne sisteme na prostem? Turistom je najbolj znan umetni dež na Prešernovem trgu. Na Čufarjevi ulici, med RTV Slovenija in novim hotelom, so nameščeni pršilniki, ki ustvarjajo hladno meglico. Meglica, ki je usmerjena navzgor, ohlaja zrak nad pešci. Sistem deluje samo pri temperaturi, višjih od 24 stopinj Celzija, porabi pa 1000 litrov vode na dan. Ko je vklopljen. Omeniti je treba še napovedano kopališče na Ljubljanici, ki je bilo meščanom obljubljeno že leta 2006.

Leta 2022 je Zoran Janković obljubo ponovil, ko je omenil vzpostavitev kopališča na Špici. Sicer pa sta za ohladitev že dlje odprti kopališči Kolezija in Kodeljevo, ki sta varnejši za plavanje, kot je Ljubljanica.

Inštitut za politike prostora se je že leta 2022 v sodelovanju z drugimi, ki se zavzemajo za strategijo za boj proti podnebnim spremembam, vključil v razpravo in napisal javno pismo županu Ljubljane. V njem je poudaril pomembnost zelenega sistema mesta in visokega rastja, kot ga poudarja še danes, Mestna občina Ljubljana pa je v odgovoru ponudila le uveljavljene načine ohlajanja. Dve leti kasneje ni nič drugače.

Drugje po Evropi so v boju proti vročini zelo priljubljeni meglični sistemi. V Parizu širijo mestni hladilni sistem, ki črpa vodo neposredno iz Sene. Poleg tega mesta uporabljajo zelene strehe in vodne fontane, ki zmanjšujejo vpliv vročine na urbanih območjih. Zamisel za ohlajanje bi si lahko v Ljubljani izposodili od dunajskega podjetja Wien Energie, ki je te dni pred sežigalnico odpadkov Spittelau namestilo klopi, pri katerih je uporabljeno daljinsko hlajenje. Na Dunaju s sistemom daljinskega hlajenja hladijo več kot 180 stavb, zdaj pa voda iz povratnih cevi, preden se vrne v hladilni center, ohladi še omenjene klopi.

V Sloveniji sistem daljinskega hlajenja ni razširjen, uporablja se sicer v Stožicah, z njim ohlajajo tudi stavbo občine Velenje in verjetno še kaj. In Ljubljana? Z občine so sporočili, da v bližnji prihodnosti daljinsko hlajenje ni predvideno. »Uvedba daljinskega hlajenja je zelo zahteven projekt (predvsem finančno in prostorsko, manj tehnološko), zato si ga v bližnji prihodnosti ob ostalih izzivih težko privoščimo«.