Kdo zares pritiska

Tudi ob razpravi o podnebnem zakonu se je pokazalo, da katerikoli ukrep za zmanjšanje obremenitve okolja naleti na nasprotovanje tistih, ki bi morali pri sebi nekaj spremeniti. Ali bomo kar vztrajali pri sedanjih navadah do bridkega konca? Če gospodarstvo smatra, da »ni sprejemljivo, da bi zaradi podnebnih ciljev doživljali ekonomski in družbeni zastoj oziroma nazadovanje«, se sprašujem, zakaj gospodarstvo ne opaža težav v razvoju, ki nastajajo zaradi visokih vročin, požarov, poplav, neenakomerno porazdeljenih padavin, največkrat povezanih s hudimi neurji, ki povzročajo škodo? Morda jih ta dejstva ne zanimajo, ker pri sanaciji teh posledic pomagajo družbeno politične skupnosti? Pri tem pozabljajo, da morajo le-te za to pomoč zbrati tudi potrebna sredstva. In eden poglavitnih virov je obdavčenje gospodarstva, ali ste to že pozabili? Če gospodarstvo in drugi, ki nasprotujejo ukrepom za zmanjšanje obremenitve okolja, naj povedo, kako to storiti, da pri tem nikomur ne bo potrebno pri sebi spremeniti proizvodnih postopkov in potrošnih navad.

Razumem ministra za finance, da pozorno bedi nad prilivi v državni proračun. Vendar se bo tudi državno financiranje moralo prilagajati drugačnim potrebam financiranja pri udejanjanju okoljske politike. V primeru odprave subvencij za odpravo fosilnih goriv ni verjetno, da bi prišlo do množičnega kupovanja fosilnih goriv v tujini. To bi lahko veljalo le za avto prevoznike v mednarodnem prometu, za ostale bi pa vožnja po nakupih goriva čez mejo to predstavljalo dodaten strošek.

Na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo dobro poznajo škodljivost emisij toplogrednih plinov za podnebje, pa so kljub temu črtali iz zakona ukinitev subvencij za rabo fosilnih goriv. Zakaj se ne odločijo za postopno ukinitev, za začetek četrtino ali polovico, kasneje pa v celoti, da se vsi prizadeti lahko prilagodijo na nov položaj. V tem času se bodo tudi lažje ocenile posledice delne in popolne ukinitve subvencij. Ne pozabiti, da povečanje stroškov normalno poveča skrb za bolj racionalno trošenje dražje substance, kar bo dodatno ugodno vplivalo na zmanjšanje toplogrednih vplivov.

Če se s podnebnim zakonom na tem področju ne bo nič spremenilo, potem bi ta zakon zaslužil podoben referendum kot smo ga imeli za vodo.

Ministrstvu za finance bi pa predlagal, da se ne ukvarja samo z rebusom kako razdeliti sredstva po resorjih, temveč vzporedno s tem tudi z racionalizacijo subjektov, ki se financirajo iz javnih sredstev. Na misel mi prihaja denimo služba na Ministrstvu za pravosodje, ki se ukvarja z narodno spravo, ob tem, ko obstoja posebna skupina zgodovinarjev za novejšo zgodovino. Po ministrstvih precej širokogrudno najemajo zunanje sodelavce za dela, ki bi ga morali opraviti stalno zaposleni itd.