Revitalizacija revirjev

Bistro Bombina
Ulica 1. junija 8, Trbovlje
Tel.: 0301 492 912
Bombina ob torkih in sredah prži od 8. do 16., od četrtka do sobote potegne do 22. ure, ob nedeljah in ponedeljkih pa počiva.

Ambient:
preprost bistro v pritličnem vogalu ene od trboveljskih v klanec postavljenih bajt je popestren z zabavnimi ilustracijami; pohvale tudi za sočen in masten funk iz zvočnikov

Napitki:
po bistrojsko ne komplicirajo pri točenju na glaž, domače zicerje fino dopolnjujejo z manj znanimi vinarijami (Mursa, Marinič), vinska obzorja pa jim nesejo tudi do Francije

Vegetacija:
meni je kratek, a se na njem znajdejo tudi brezmesne jedi

Dostopnost:
parkira se na označenih uličnih mestih, do cilja je treba premagati nekaj nizkih stopnic

Hladne jedi – burata, tatarec in postrv – so stale 12, toliko so bili tudi domači njoki in burger z vso opremo; file morske lastovke je bil 18, flap stejk 17, tiramisu 4,5, bavarska krema & co. pa 6,5 evra

»Pejte pogledat še Rudarja Prometeja in fasado Delavskega doma!« je glasu Konzumove organizatorke kulturnega življenja komajda še uspelo ujeti brzinsko odhajajočo skupino inšpektorjev, ki so se silno razveselili napotitve na eno naših gastronomsko bolj podhranjenih območij. Niti najstarejši člani kolektiva namreč ne pomnijo, da bi kdaj kdo koga povabil kaj dobrega pojest v Trbovlje.

Sledeč dognanjem omenjene misije se to kani spremeniti kaj kmalu po izidu 36. številke našega nizkonakladnika – bistro Bombina v Trbovljah se je namreč zavihtel na sam vrh naše interne lestvice najprijetnejših odkritij. Povzetek zapisnika pravi, da gre za sproščen obrat z žmohtno muziko, kratkim, a zanimivim ter nekompliciranim jedilnikom, s katerega jedi pripravijo brez napak in jih postrežejo kar premalo samozavestno. Kakšen prestolnični kelnarčič bi se namreč ob takih talarjih za tako ceno utegnil razpočiti od samovšečja, u Trbovlih pa se je vse dogajalo, kot da ni nič posebnega – čeprav je, in to ne le za lokalne razmere.

Fokača, ki so jo na mizo prinesli ob treh hladnih jedeh, je bila kot z mojstrskega izpita pekovskega ceha: natrgana sijoča skorja, ki smo jo uporabljali za podlago karakterno začinjenemu tatarcu ter kompaktni in res okusno marinirani postrvi, je hrustala pod kočniki, sredica pa je pridno pivnala fino nastrgano maslo, karakterno hrenovo emulzijo in sokovje, ki se je nabralo na dnu globokega krožnika z burato, opečenimi breskvami, kumarami in olivcem. Naslednji test smo izvedli na primerku krompirjevih njokov, ki bi v kombinaciji s cvetačno kremo lahko kaj hitro težko obležali v vampovju, a so bili lahkotni, puhasto oblačkasti, krema svilnata (oboh, kakšne pridevnike uporabljam za trboveljsko oštarijo!), vse skupaj pa genialno zašpičeno s strtimi lešniki in ofrišano z jabolčnimi palčkami.

Naprej: sliši se skoraj nemogoče, a je pač tako, da smo v revirjih jedli najboljšo ribo letos – file morske lastovke na pečenem poru in rezinah krompirja z belo masleno omako je bil res tops, vrhunski je bil tudi kos mesa. Za 17 evrov v tej državi ne boste dobili boljšega kosa mesa, kot je bil Bombinin mehki, sočni in okusni flap stejk, prelit z demiglaceem, popikan s pestom in položen na kremo iz osmojene melancane in paprike. In kaj bomo z onimi, ki vihajo nos nad tovrstno preserancijo? Nič, naročili jim bomo hudoben, sočen, hrustljav, okusen, vse burger z orng dozo domačega pomfrija. Pa kocko proper tiramisuja. Ali pa morebiti kompleksnejši cuker z malinovo bavarsko kremo, mletimi mandlji, mariniranimi breskvami in kepico domačega vaniljevega.

Bistro Bombina je fajn, ker je kreativen, a dostopen; ker je navaden, a poseben, ker je lokalen, a svetoven; ker je žmohten, a eleganten, ker je šmekerski, ampak ne šminkerski. Vse, kar si in mu želimo, je, da ostane tak, kot je.