STA

 |  Svet

Žametni terorizem

Rusija Pussy Riot je prva muzejska razstava o delu skupine v Nemčiji

V münchenskem Haus der Kunst so minuli teden odprli novo muzejsko razstavo ruske art-punk skupine Pussy Riot. Razstava z naslovom Žametni terorizem: Rusija Pussy Riot je prva muzejska razstava o delu skupine v Nemčiji. Odprtja razstave muzej javno ni napovedal, po poročanju nemške tiskovne agencije dpa najverjetneje iz varnostnih razlogov.

Na razstavi so na ogled rokopisi besedil, video posnetki in fotografije. Razstava, ki domuje v nekdanjem protizračnem zaklonišču muzeja, bo odprta do 2. februarja 2025.

"Z ilustracijo vse bolj sovražnega odnosa med feminističnim umetniškim kolektivom in državnimi oblastmi razstava ponuja bistven vpogled v razvoj Putinove Rusije v zadnjem desetletju, ki je dosegel vrhunec z vojaško invazijo na Ukrajino," so zapisali v muzeju. Kot so še dodali, so Pussy Riot v preteklih letih s svojo umetniško prakso genialno spremenile zatiralska orodja avtoritarne države v novo sodelovalno silo za ustvarjalnost, ki neustrašno prevzema resna tveganja.

"Z ilustracijo vse bolj sovražnega odnosa med feminističnim umetniškim kolektivom in državnimi oblastmi razstava ponuja bistven vpogled v razvoj Putinove Rusije v zadnjem desetletju, ki je dosegel vrhunec z vojaško invazijo na Ukrajino."

Pussy Riot so aprila za nekaj minut nastopile v münchenski Pinakoteki moderne umetnosti. Takrat so tri članice skupine ob glasni glasbi označile ruskega predsednika Vladimirja Putina za vojnega zločinca. Z maskami na obrazu so tudi obsodile uničujoče bombardiranje Ukrajine in pozvale k solidarnosti s tamkajšnjimi ljudmi. Ena od članic je tudi dvignila krilo in urinirala na Putinovo fotografijo.

Punk skupina Pussy Riot je bila ustanovljena leta 2011. Svojo glasbo združuje z ostro kritiko ruskega režima. Posebej odmeven je bil njihov nastop v moskovski cerkvi Kristusa Odrešenika v Moskvi leta 2012, ko so članice skupine protestirale proti uradni politiki Kremlja s tako imenovano punk molitvijo in bile zaradi tega aretirane in kasneje tudi obsojene.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.