Prepoved dela zdravnikov iz javnega zdravstva na samoplačniškem trgu

Zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ne bodo več smeli opravljati samoplačniških storitev pri zasebnih zdravstvenih zavodih ali koncesionarjih, piše v osnutku novele zakona o zdravstveni dejavnosti, je dejala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel

Osnutek vladne novele zakona o zdravstveni dejavnosti predvideva, da zdravniki iz javnega zdravstvenega sistema ne bi več mogli delati za zasebnika na samoplačniškem trgu, je povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Dodala je, da skušajo zaposlene z novelo motivirali, da bi čim več dela opravili v matičnem javnem zavodu.

Po ministričinih besedah je cilj novele prebivalkam in prebivalcem Slovenije še naprej zagotavljati dostopen javni zdravstveni sistem, kjer bodo imeli dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev brez doplačil ali plačil.

Prevolnik Rupel je poudarila, da je javna zdravstvena mreža sestavljena iz javnih zdravstvenih zavodov in koncesionarjev, na drugi strani pa je zasebni zdravstveni sektor, kjer morajo bolniki za zdravstvene storitve plačati.

Z novelo urejajo javno zdravstveno mrežo in med drugim regulirajo delo pri koncesionarjih. Obseg programa pri koncesionarjih bi z novelo omejili na število zaposlenih, spreminja se tudi način in pogoji podeljevanja koncesij.

"Ne zdi se nam prav, da koncesionarji lahko zaposlujejo veliko večje število zdravstvenih delavcev prek statusov samostojnih podjetnikov in d.o.o. ali po drugih davčno bolj ugodnih pogodbah v določenih deležih (na primer za nekaj ur tedensko op. a.), ravno zato, ker je pač to mogoče."

Valentina Prevolnik Rupel,
ministrica za zdravje

Zaposleni v javni zdravstveni mreži bodo po noveli dodatno lahko delali le v javnem zdravstvenem sistemu in le kot fizične osebe v svojem imenu in za svoj račun, kar pomeni le preko podjemnih pogodb in ne več kot pravne osebe (s.p., d.o.o.). Delo izven javne zdravstvene mreže, torej na samoplačniškem trgu, pa zanje ne bo mogoče. Zaposlene bodo preko manj obdavčenih podjemnih pogodb motivirali za dodatno delo, a olajšava bo veljala le, če bo podjemno pogodbo sklenil s svojim delodajalcem.

"Ne zdi se nam prav, da koncesionarji lahko zaposlujejo veliko večje število zdravstvenih delavcev prek statusov samostojnih podjetnikov in d.o.o. ali po drugih davčno bolj ugodnih pogodbah v določenih deležih (na primer za nekaj ur tedensko op. a.), ravno zato, ker je pač to mogoče," je dejala. Dodala je, da je prav, da imajo tudi koncesionarji redno zaposlene, ki pri njih opravljajo program, s čimer bi izenačili pogoje dela med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji.

Z novelo sicer uvajajo tudi nekatere druge spremembe, ki se nanašajo na merjenje efektivne obremenjenosti dela v rednem delovnem času, definicije vrste bolnišnic, delovanje javnih zdravstvenih zavodov in dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti.

fTePvKIgPO8