Zlom podnebja

Zaradi toplega morja se je temperatura dvignila še više

Že drugo leto zapored smo imeli najbolj vroče poletje, odkar opravljamo meritve. Služba EU za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (S3S) je pred dnevi sporočila, da je svet junija in avgusta doživel rekordne temperature. Od začetka leta do konca avgusta je bila povprečna svetovna temperatura zemeljskega površja za 0,7 stopinje Celzija višja od povprečja od leta 1991 do 2020, kar je največ v zgodovini, prav tako je bila samo v poletnih mesecih temperatura zemeljskega površja na severni polobli v povprečju najvišja do zdaj.

Namestnica direktorja C3S Samantha Burgess je opozorila, da bodo s temperaturo povezani skrajni dogodki, ki so se vrstili to poletje, v prihodnje še intenzivnejši, »če ne bomo nemudoma zmanjšali izpustov toplogrednih plinov«. Do avgusta izmerjena rekordna temperatura skratka povečuje »verjetnost, da bo leto 2024 najbolj vroče v zgodovini«. »S temperaturo povezani skrajni dogodki, ki smo jih doživeli to poletje, bodo še intenzivnejši in z bolj uničujočimi posledicami za ljudi in planet,« so njena opozorila povzeli pri Slovenski tiskovni agenciji.

Visoka temperatura bo imela hude posledice. Med drugimi je klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj omenila vztrajanje visoke temperature oceanov in morij vsaj do decembra, kar bo vplivalo na padavinske vzorce. Toplejša ko so morja, večja je možnost nesorazmerno močnih padavin. »Posredno bodo vplivi vidni tudi v sušah in vročini, ki bodo škodovale gozdovom in vplivale na njihovo zdravje. S težavami se bo spoprijemalo kmetijstvo. A te nove razmere prijajo žuželkam, toplo vreme je ugodno za komarje, kar povečuje tveganje za širjenje bolezni, kot je virus Zahodnega Nila, ki je bil prej omejen na južne regije,« je povedala v pogovoru za Mladino.

»Uvesti bi morali vse tisto, kar omejuje ogljični odtis. Preprečiti moramo nove deforestacije, a hkrati bi morali obnoviti že poškodovane površine gozdov. Koristilo bi nam tudi, da takoj prilagodimo to, kar imamo, da torej začnemo bolje upravljati prostor in se naučimo, kako bolje ohlajati mesta. Pri novih načinih izkoriščanja energije bodo zaslužki, a vedeti je treba, da je prostorsko načrtovanje zoprno in da ravno zato odlašamo z naslednjimi potezami.«

dr. Lučka Kajfež Bogataj,
klimatologinja

Edina rešitev bi bili ukrepi, s katerimi bi se temperatura znižala za vsaj 0,3 stopinje Celzija in bi povzročili, da bi bilo vsako prihodnje leto vsaj malo hladnejše od prejšnjih. Lučka Kajfež Bogataj je navedla nekaj ukrepov, ki bi jih morali sprejeti takoj: »Uvesti bi morali vse tisto, kar omejuje ogljični odtis. Preprečiti moramo nove deforestacije, a hkrati bi morali obnoviti že poškodovane površine gozdov. Koristilo bi nam tudi, da takoj prilagodimo to, kar imamo, da torej začnemo bolje upravljati prostor in se naučimo, kako bolje ohlajati mesta. Pri novih načinih izkoriščanja energije bodo zaslužki, a vedeti je treba, da je prostorsko načrtovanje zoprno in da ravno zato odlašamo z naslednjimi potezami.«

Naslednji korak je vsaj delna prilagoditev podnebnim spremembam. Prepričanje, da jih lahko popolnoma ustavimo, je verjetno nerealno.