Poslanci skrivajo svoje premoženje

»Spremembe svojega premoženjskega stanja "Šumijevi komisiji" javljam v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Tako je že šest let, odkar sem na funkciji poslanca državnega zbora, in tako bo tudi do konca aktualnega mandata.« Dejan Kaloh, poslanec SDS, na novinarsko vprašanje, povezano s podjetji njegovega brata, ni želel odgovoriti. Kalohovo stališče delijo tudi drugi poslanci, ne glede na politično barvo, številni med njimi na vprašanja niso niti odgovorili. Redki so se z odgovori potrudili oziroma dali bolj vsebinske odgovore. Iz poslanske skupine SDS je tako odgovoril samo en poslanec, Jožef Jelen. Novinarske ugotovitve je dopolnil s podatkom o lastništvu rabljenega gumenjaka, sicer pa »drugo vse štima«. Kljub molku pa nam je uspelo identificirati kar 760 enot premoženja, ki so v lasti poslancev in poslank oziroma njihovih ožjih družinskih članov.

Podatki o premoženju slovenskih političnih funkcionarjev namreč niso javno objavljeni, temveč podatke v svoji interni zbirki hrani zgolj komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Stališče, da bi morali biti podatki o premoženju politikov v večji meri javni, pa zastopa tudi sama KPK.

Med poslanci sicer po razvejenosti premoženja izstopa Meira Hot (SD) z ožjim sorodstvom. Hotova ima v zgodovinskem jedru Pirana, manj kot 200 metrov od znamenite Punte, v lasti apartmajsko hišo, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče. V stavbi so štirje moderno opremljeni počitniški apartmaji, veliki od 29 do 36 kvadratnih metrov, ki jih poslanka oddaja v najem. Apartmaje sicer upravlja njen oče Mehmed Hot, ki ima registrirano dejavnost sobodajalstva. V drugem tednu septembra jih je bilo prek platforme Booking mogoče najeti za 155 evrov na noč. Na vprašanje, kje dejansko živi, če so vsa štiri stanovanja v počitniškem najemu, se poslanka Hot ni odzvala. Poslankina brata sta podjetnika, lastnika šestih podjetij, registriranih v Portorožu in Kopru. Ukvarjajo se z različnimi dejavnostmi, od finančnih storitev, posredovanja in svetovanja prek gostinstva do prodaje gradbenega materiala. Eno izmed podjetij ima v lasti več poslovnih prostorov na prestižni lokaciji sredi Portoroža.

Premoženje Janeza Janše (SDS), politika z enim najdaljših političnih stažev, je v preteklosti vzbujalo veliko vprašanj o njegovem izvoru in preglednosti. KPK je tako leta 2013 v nadzoru nad premoženjskim stanjem predsednikov parlamentarnih strank pri njem ugotovila nesorazmerno povečanje premoženja glede na ugotovljene vire dohodkov in premoženja, in sicer za najmanj 210.000 evrov. Janša ima v lasti družinsko hišo pri Velenju z nekaj več kot tremi hektarji okoliških zemljišč in polovico 58,7 m2 velikega stanovanja v Ljubljani. V bližini Bovca ima vikend z dobrimi 6000 m2 zemljišča, v bližini Grosupljega pa še 2700 m2 kmetijskih površin. Njegovi ožji družinski člani so lastniki druge polovice stanovanja v Ljubljani in še enega v Tacnu, hiše na Planini pod Golico ter hiše in več zemljišč v bližini Grosupljega. Janša je tudi manjšinski vlagatelj v medije, povezane s stranko SDS. V lasti ima nekaj manj kot odstotek podjetja Nova hiša, ki izdaja spletni portal Nova24TV.si. Še aprila lani je imel tudi pet delnic delniške družbe NovaTV24.si, izdajateljice televizije Nova24TV. Novejši podatki o tem niso dostopni.

Je razlog, da poslanci ne želijo javno razkriti premoženja, nemalokrat neurejen status njihovega premoženja?

Poslanec Aleksander Prosen Kralj (GS) je solastnik podjetja, registriranega v davčni oazi – ameriški zvezni državi Delaware. Njegovo podjetje Redcapy Inc. je izdajatelj aplikacije za zmenke Hookd. Uporabnikom obljublja, da lahko na razdalji 50 metrov najdejo osebe, ki imajo podobne interese kot oni. Pomaga jim ogovoriti neznanca ali neznanko z ulice. Podjetje Redcapy je bilo registrirano na zadnji marčni dan lanskega leta v Delawaru, njegov direktor pa je poslančev znanec. Po podatkih spletnega mesta gre sicer za zagonski projekt, ki še vedno išče investitorje. Prosen Kralj je ob ustanovitvi pridobil 50-odstotni poslovni delež, tega je konec lanskega aprila prijavil komisiji za preprečevanje korupcije. V obrazcih za prijavo spremembe premoženja pri KPK, ki nam jih je posredoval maja letos, ni poročal o morebitnih spremembah lastniškega deleža. Lansko poročilo francoskega neodvisnega raziskovalnega laboratorija pa opozarja, da je Delaware priljubljena ameriška zvezna država za ustanovitev slamnatih podjetij, njegova davčna zakonodaja pa ima značilnosti jurisdikcij, ki omogočajo davčne utaje. Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je že pred desetimi leti opozoril na tisoče slamnatih podjetij v Delawaru, prek katerih lahko sumljive osebe perejo denar.

Pri zbiranju podatkov je bilo odkritih tudi nemalo »nenavadnih bivalnih slogov«. Nekateri na primer objekt za spravilo pridelka razumejo kot primeren prostor za bivanje. Poslanec Andrej Kosi (SDS) in njegova žena sta gradbeno dovoljenje za domačo hišo pridobila že leta 2007, vendar ne za družinsko hišo, temveč za gradnjo gospodarskega objekta, natančneje shrambe za spravilo pridelkov. Pet let kasneje jih je obiskal gradbeni inšpektor in ugotovil, da gre dejansko za stanovanjsko hišo. Kosi je inšpektorju pojasnil, da sta z ženo objekt spremenila v stanovanjskega zaradi prostorske stiske, ker sta v vmesnem času postala mlada družina. Gradbeni inšpektor je nato izdal odločbo, s katero jima je naložil, da morata pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje in uporabno dovoljenje za hišo, v kateri živita. Dotlej je uporabo črne gradnje prepovedal. Ker Kosijeva prošnje za spremembo gradbenega dovoljenja še po skoraj letu in pol nista vložila, je inšpektor sprejel novo odločitev: zakonca naj spremenita hišo v gospodarski objekt, za katerega imata gradbeno dovoljenje. Če tega ne bi storila, jima je grozila denarna kazen v višini najmanj 3000 evrov. Po tem sta se Kosijeva uklonila in zaprosila za spremembo namembnosti objekta. Šlo je za las, saj sta zahtevo vložila zadnji dan pred iztekom inšpekcijskega roka. Že čez nekaj mesecev je upravna enota gradbeno dovoljenje spremenila v stanovanjsko, inšpektor je postopek ustavil, Kosijevi pa poslej živijo v legalizirani domačiji.

Odkrili smo še enega poslanca, ki s partnerico sicer ne živi na koruzi, pač pa v objektu, kamor bi jo lahko shranili. Dva poslanca pa imata stalno prebivališče prijavljeno v objektih z uporabno površino, manjšo od dveh javnih parkirnih mest. Dejan Süč (GS) glede na ortofoto posnetke geodetske uprave in objave na družbenih omrežjih prebiva v slabih 50 kvadratnih metrov veliki stavbi za spravilo pridelka, ki – sodeč po Süčevih objavah na družbenih omrežjih – ni videti kot gospodarski objekt. Preurejena je v lično hišo. Poslanec svoje nepremičninske situacije uredništvu ni pojasnil. Upravna enota Lendava pa ni želela posredovati kopij gradbenih dovoljenj za parcelo, na kateri stoji objekt, s katerimi bi preverili njegovo namembnost, zato smo sprožili pritožbeni postopek.

Tudi v komisiji za preprečevanje korupcije menijo, da bi moralo biti premoženje poslancev v večji meri javno objavljeno.

Miroslav Gregorič (GS) ima po podatkih zapisnika o ugotovitvi izida volitev poslancev v državni zbor iz leta 2022 stalno prebivališče prijavljeno sredi gozdov nad Radečami, v objektu velikosti 18 kvadratnih metrov. Prav toliko bivalne površine ima po Gursovih podatkih Bojan Podkrajšek (SDS), pri čemer je v hiši še več kot 100 kvadratnih metrov nerazporejenega prostora neznane namembnosti.

Funkcionarji morajo sicer ob nastopu funkcije posredovati podatke o premoženju komisiji za preprečevanje korupcije. Redno ji morajo poročati tudi o spremembah. Prav tako morajo komisiji prek državnega organa, pri katerem so zaposleni, posredovati podatke o poslovnih subjektih, s katerimi so povezani. Te poslovne subjekte KPK uvrsti na seznam subjektov, za katere velja omejitev poslovanja z organom, pri katerem je funkcionar zaposlen. Kar 37 poslancev pa te svoje obveznosti ni izpolnilo, tako da je v času preiskave na seznamu manjkalo vsaj 47 poslovnih subjektov. Nekateri med njimi, na primer Dean Premik (GS) in Žan Mahnič (SDS), so sicer po prejemu novinarskih vprašanj odpravili nepravilnosti in poskrbeli, da je subjekt vpisan na seznam.