Žižek na seznamu tvegane literature

Kako se je delo Slavoja Žižka znašlo na črni listi slovaškega ministrstva za kulturo?

Slovaška skrajno desničarska ministrica za kulturo Martina Šimkovičová s spornimi odločitvami, nazori in izjavami že nekaj časa buri duhove v domovini in po Evropi ter sproža ostre kritike in množične proteste, ki nasprotujejo ukrepom ministrstva. Prejšnji mesec je denimo nepričakovano prekinila pogodbo o delu direktorju Slovaškega narodnega gledališča Mateju Drlički in dva dni pozneje še direktorici Narodne galerije Alexandri Kusá – to je obsodilo tudi odprto pismo, v katerem je več kot 360 umetnikov, kuratorjev in galeristov, med njimi tudi slovenski, odstavljeni direktorici izrazilo podporo.

Slovaško kulturno ministrstvo pa duhove buri še naprej, v javnost je namreč pricurljal interni dokument z novimi varnostnimi priporočili za zaposlene, katerega del je tudi seznam »tvegane« literature, nanj pa so uvrščene knjige in publikacije, ki lahko vplivajo na »radikalizacijo oseb v kontekstu sodobnih tehnologij«. Varnostni ukrep naj bi pripravili na podlagi treh poročil Slovaške informacijske službe (SIS) iz maja, junija in julija letos.

Črna lista je presenetljivo pestra in nekoliko komična, na njej se je poleg Adolfa Hitlerja in Josifa Stalina pa ameriškega teoretika zarot in poklicnega dezinformatorja Alexa Jonesa, norveškega neonacističnega morilca Andersa Breivika, kontroverznega kanadskega kliničnega psihologa Jordana Petersona in britanskega pisatelja Fredericka Forsytha znašel tudi slovenski filozof Slavoj Žižek. Tvegano naj bi bilo njegovo delo Nasilje, ki je v slovenščini leta 2007 izšlo pri Analecti, v njem pa analizira različne oblike nasilja v družbi, predvsem kompleksno interakcijo subjektivnega nasilja z objektivnim oziroma sistemskim nasiljem. Po poročanju slovaškega časnika Denník N naj bi bila ta knjiga kot sporna označena denimo tudi na spletni strani slovaške knjigarne Martinus.

Kako je bil dokument ustvarjen, slovaško ministrstvo za kulturo po navedbah časnika ni pojasnilo, po objavi besedila pa naj bi bila ministrica Šimkovičová zapisala, da je dokument nastal na osebno pobudo zaposlenega v oddelku za krizno upravljanje in da za njegov obstoj ni vedela. Pri tem je potrdila, da je ministrstvo odločitev sprejelo na podlagi informacij SIS. Tudi Slovaška informacijska služba ni želela pojasniti sodelovanja z drugimi državnimi organi in odgovoriti na vprašanje, ali je avtorica seznama odsvetovane literature in na podlagi katerih meril je publikacije označila za sporne. Razvrščene so namreč tudi glede na to, ali kažejo nagnjenost k desnemu, levemu ali politično-verskemu ekstremizmu. Kakorkoli že, morda bi bilo v prihodnjih mesecih zanimivo spremljati prodajo izvodov Žižkovega Nasilja v slovaških knjigarnah. Ko stvari prepovemo ali pa jih označimo za »nevarne« in jih obdamo z avro kontroverznosti, nanje pogosto pritegnemo še dodatno pozornost.