»Evropa je v nevarnosti, da bo izgubila svobodo«

Nekdanji italijanski premier Mario Draghi je posvaril, da je Evropa v nevarnosti, da bo izgubila svobodo. Da bi ostala svobodna, bi morala biti bolj neodvisna, je dejal.

Nekdanji italijanski premier Mario Draghi je danes v predstavitvi poročila o prihodnosti konkurenčnosti EU v Evropskem parlamentu posvaril, da je Evropa v nevarnosti, da bo izgubila svobodo. Da bi ostala svobodna, bi morala biti bolj neodvisna, je dejal. Številni poslanci so se strinjali z njegovo oceno, da mora gospodarstvo EU spremeniti smer.

"Ne skrbi me, da bomo nenadoma postali revni in podrejeni drugim - v Evropi imamo še vedno veliko prednosti. Gre za to, da bo Evropa sčasoma postala manj uspešna, manj enakopravna, manj varna in da bomo posledično manj svobodni pri izbiri svoje usode," je v Strasbourgu dejal nekdanji predsednik Evropske centralne banke (ECB).

Posvaril je, da preoblikovanje gospodarstva v brezogljično ni nujno v nasprotju s konkurenčnostjo, obstaja pa tveganje, da se to zgodi, če EU ne bo uspelo uskladiti politik. Zavzel se je tudi za krepitev obrambnih zmogljivosti EU.

"Ne skrbi me, da bomo nenadoma postali revni in podrejeni drugim - v Evropi imamo še vedno veliko prednosti. Gre za to, da bo Evropa sčasoma postala manj uspešna, manj enakopravna, manj varna in da bomo posledično manj svobodni pri izbiri svoje usode."

Mario Draghi,
nekdanji italijanski premier

"Da bi Evropa ostala svobodna, moramo biti bolj neodvisni," je še menil. EU mora po njegovem mnenju zagotoviti varnejše dobavne verige za ključne surovine in tehnologije, povečati proizvodne zmogljivosti v strateških sektorjih ter razširiti industrijske zmogljivosti za obrambo in vesolje.

V razpravi po predstavitvi poročila so poslanci iz vrst leve in desne sredine pozdravili Draghijevo analizo in priporočila, medtem ko so bili tisti iz skrajno levega in skrajno desnega pola kritični do rešitev, ki jih ponuja.

Številni so se strinjali z Draghijevo oceno, da mora gospodarstvo EU nujno spremeniti smer. "Ni prihodnosti za Evropo, če takoj ne spremenimo smeri. Sicer nam v globalni konkurenci ne bo uspelo," je dejal vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber.

"Čeprav se strinjamo z njegovo diagnozo, receptov, ki jih ponuja, ne podpiramo," je poudaril Jean-Paul Garraud v imenu skrajno desne politične skupine Domoljubi za Evropo. Draghi zagovarja več Evrope, a to bi nas vodilo v še večje zadolževanje in obremenilo prihodnje generacije, je menil.

Nizozemski poslanec Mohammed Chahim (S&D), je izpostavil, da Evropa potrebuje naložbe v javna podjetja in poudaril, da niti najmočnejša evropska gospodarstva, kot sta Nemčija in Francija, po naložbah ne morejo sama konkurirati Kitajski in ZDA, temveč jim lahko konkurirajo le skupaj.

Predstavnik Zelenih Bas Eickhout se je strinjal z Draghijem, da je razogljičenje lahko gonilo konkurenčnosti in novega industrijskega razvoja v Evropi.

Francoska evroposlanka Manon Aubry (Levica) pa je bila kritična do Draghijevega predloga, da EU ne bi vlagala v določene industrije, kot je proizvodnja sončnih panelov, ker se ne splača.

Alexander Sell iz skrajno desne skupine Evropa suverenih držav pa je kot nesprejemljivega zavrnil predlog o skupnem zadolževanju. "Nemčija ni več pripravljena plačevati dolgov drugih," je poudaril.