Za množičnimi eksplozijami pozivnikov stoji Izrael

Šlo naj bi za skupno operacijo tajne službe Mosad in izraelskih obrambnih sil (IDF)

Izrael se še ni odzval na obtožbe, da stoji za množičnimi eksplozijami pozivnikov članov šiitskega gibanja Hezbolah v Libanonu. Vendar pa New York Times in CNN poročata, da je šlo za skupno operacijo tajne službe Mosad in izraelskih obrambnih sil (IDF) proti šiitski milici. Na določeni točki v dobavni verigi naj bi vanje namestili eksploziv.

Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo devet mrtvih in več kot 2800 ranjenih, od tega 170 kritično, čeprav nekateri mediji poročajo o kar 4000 poškodovanih.

New York Times je poročal, da so izraelski agenti v pozivnike tajvanskega podjetja Gold Apollo vgradili majhne eksplozivne naprave in sprožilce za detonacijo na daljavo. Pozivnike je razneslo sočasno, ko so vsi naenkrat dobili enako sporočilo, in naj torej ne bi šlo za detonacije zaradi pregrevanja litijskih baterij, kot so navajala uvodna poročila. Večina pozivnikov je bila modela AP924, še dodaja New York Times.

Podjetje Gold Apollo je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij zanikalo, da bi proizvedlo te pozivnike. Kot so zatrdili novinarjem, resda nosijo njihov logo, oblikovalo in izdelalo pa naj bi jih podjetje BAC s sedežem na Madžarskem. To naj bi skrbelo za proizvodnjo in prodajo pozivnikov tipa AR924, za katere so dovolili uporabo svoje znamke, v ostale procese pa da niso vključeni.

Televizija CNN je ob sklicevanju na libanonski varnostni vir poročala, da je te pozivnike v zadnjih mesecih kupil Hezbolah, ki se zaradi varnosti izogiba visokotehnoloških naprav, kot so pametni telefoni, in uporablja nizkotehnološke pozivnike.

Hezbolah je sporočil, da so pozivniki pripadali uslužbencem različnih enot in institucij gibanja, ter potrdil smrt osmih svojih pripadnikov. Eksplozije so označili za kriminalno agresijo, zanje okrivili Izrael in napovedali maščevanje.

Med smrtnimi žrtvami je tudi desetletna deklica, ranjen pa je bil še veleposlanik Irana. Teheran in Bejrut sta za napad prav tako nemudoma obtožila Izrael, ki zaenkrat molči.

Libanonski veleposlanik v Združenih narodih Hadi Hačem je detonacije pozivnikov na izrednem zasedanju generalne skupščine označil za "agresijo, ki predstavlja vojni zločin", Izrael pa obtožil, da na območju še bolj zaostruje razmere. Tel Aviv je ob tem še obtožil kršenja mednarodnega prava in kršenje spoštovanja suverenosti Libanona, saj vse od oktobra izvaja pogoste napade na jug te države.

Predstavnik Hezbolaha pa je obljubil, da bodo kljub smrtonosnemu napadu nadaljevali operacije proti Izraelu. Skupina je tudi obljubila maščevanje. Izrael je za napad obtožil tudi libanonski premier Nadžib Mikati. Palestinsko gibanje Hamas pa je napad označilo za "zaostrovanje, ki bo pripeljalo do poraza Izraela".

Jordanija je ponudila pomoč pri zdravniški oskrbi na stotine ranjenih.

Do napada je prišlo dan po tem, ko je izraelski obrambni minister Joav Galant na srečanju z ameriškim odposlancem Amosom Hochsteinom dejal, da je čas za diplomacijo s Hezbolahom minil in da lahko v ospredje stopi vojaška moč. Nekaj ur pozneje je bila napadena celotna komunikacijska infrastruktura libanonskega gibanja.

ZDA zanikajo vsakršno vpletenost v napad, ki ga je tiskovni predstavnik State Departmenta Matt Miller označil kot incident. "ZDA niso bile vpletene in niso vedele za noben napad," je novinarjem v Washingtonu povedal Miller, ni pa odgovoril na vprašanje, ali ZDA menijo, da je vpleten Izrael.

Ameriški obrambni minister Lloyd Austin se je v torek sicer dvakrat pogovarjal s svojim izraelskim kolegom Galantom, navaja CNN. Oba sta v rednih stikih, vendar pa naj bi bila dva pogovora v enem dnevu neobičajna.

"Minister je ponovno poudaril potrebo po prekinitvi ognja in dogovoru o talcih ter pomen zmanjšanja napetosti z diplomacijo, da bi preprečili možnost širšega regionalnega konflikta," je o pogovoru dejal tiskovni predstavnik Pentagona Pat Ryder.

D5Q5M5ZFku8

3l2F79S2pBc

0DhrTrYJkS8