Lažne novice in teorije zarote?

Dezinformacije terjajo pozornost tudi v znanosti

Dezinformacije in manipulacije so prisotne tudi v znanosti, zato tudi na tem področju terjajo pozornost. Na okrogli mizi na mariborski univerzi so izpostavili pomen kritičnega razmišljanja, prepoznavanja lažnih informacij in krepitve zaupanja v znanstvene vire. Saj je prav znanost tista, ki lahko premaga lažne informacije, so se strinjali.

Okroglo mizo je pripravila Univerza v Mariboru v okviru projekta Lažne novice in teorije zarote? Opolnomočimo (se za) znanost!, ki po besedah vodje tega projekta, prorektorja za znanstvenoraziskovalno dejavnost mariborske univerze Deana Korošaka omogoča predvsem mladim, da se bolje seznanijo z znanostjo, odprto dostopnimi znanstvenimi viri in poklicem raziskovalca. "Ključnega pomena je, da kot družba izboljšamo znanstveno osveščenost in razvijemo sposobnost kritičnega razmišljanja. Lažne novice so izziv, kjer imajo prav univerze in znanstveniki pomembno vlogo," je prepričan.

"Ključnega pomena je, da kot družba izboljšamo znanstveno osveščenost in razvijemo sposobnost kritičnega razmišljanja. Lažne novice so izziv, kjer imajo prav univerze in znanstveniki pomembno vlogo."

Dean Korošak,
prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost mariborske univerze

Asistent na oddelku za psihologijo mariborske filozofske fakultete Nejc Plohl je pojasnil, da so bile lažne novice prisotne že v zgodovini, vendar pa se danes z novimi tehnološkimi možnostmi mnogo hitreje širijo. "Danes je samo v ZDA okoli 1500 spletnih strani, ki objavljajo samo novice, ki jih je spisala umetna inteligenca," je ponazoril. "Lažno novico lahko sproduciramo v nekaj sekundah, postajajo vse bolj prepričljive in po spletnih socialnih omrežjih se hitro širijo, saj tam nimajo filtrov," je dodal.

Svetovalka predsednice republike za zunanjo politiko Miriam Možgan je izpostavila, da so manipulacije in dezinformacije v EU in zvezi Nato že obravnavane kot varnostna grožnja, saj med drugim lahko vplivajo na volitve. Kot primer je navedla tudi nedavne nemire v Veliki Britaniji, ki so jih zanetile dezinformacije.

"Lažno novico lahko sproduciramo v nekaj sekundah, postajajo vse bolj prepričljive in po spletnih socialnih omrežjih se hitro širijo, saj tam nimajo filtrov."

Nejc Ploh,
asistent na oddelku za psihologijo mariborske filozofske fakultete

Po njenih besedah je rešitev za boj proti dezinformacijam preverjanje, pa tudi vlaganje v javne medije, saj so ti odpornejši na takšne informacije. Kot primer dobre prakse je navedla Finsko, kjer že od vrtca izvajajo medijsko opismenjevanje.

Prorektor za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo Univerze na Primorskem Štefko Miklavič je potrdil, da so zlorabe tudi na področju znanosti, od plagiatov in prirejanja podatkov do drobljenja rezultatov z namenom objave čim več člankov, v zadnjem času je tudi veliko neupravičenega navajanja imen znanih strokovnjakov pod lastnimi članki.

Predstavil je primer znanstvene matematične revije, kjer je glavni urednik ustvaril okoli sebe ozek krog avtorjev, ki so objavljali v tej reviji in citirali drug drugega. A ker gre v znanosti ponavadi za ožji krog sprejemnikov teh informacij, drugi znanstveniki kmalu ugotovijo prevare, kar se je zgodilo tudi v tem primeru.

"Znanost je najboljša tehnologija za odkrivanje resnice o svetu, ki ga opazujemo. Znanstveniki smo načeloma obsedeni z resnico, a hkrati velja, da uspeti v znanosti pomeni biti zelo dober ali izbrati bližnjice in to lahko vodi to nesprejemljivih praks," je dodal Korošak.

"Znanost je najboljša tehnologija za odkrivanje resnice o svetu, ki ga opazujemo. Znanstveniki smo načeloma obsedeni z resnico, a hkrati velja, da uspeti v znanosti pomeni biti zelo dober ali izbrati bližnjice in to lahko vodi to nesprejemljivih praks."

Dean Korošak,
prorektor za znanstvenoraziskovalno dejavnost mariborske univerze

Prodekan za doktorski študij in znanstvenoraziskovalno delo ljubljanske filozofske fakultete Sašo Jerše meni, da so zlorabe osamljeni primeri. Kot je dejal, je prav znanost tista, ki odkrije resnico.

Ob tem je Možgan opozorila, da prav zato potrebujemo več znanstvenikov v javnem prostoru. "Pomembno je tudi, da znanost komuniciramo kar se da jasno, da se izognemo kompleksnemu jeziku, ki se ga na žalost znanstveniki pogosto poslužujemo," meni tudi Plohl.

Eden od programov za približanje znanosti družbi je vseevropski dogodek Evropska noč raziskovalcev, ki letos poteka 27. septembra v 23 državah in več kot 400 mestih.

HDtFpGfORpE