Vrnitev na obalo

Okrepčevalnica Folpo
Ukmarjev trg, Koper
Tel.: 041 462 026
Koprska pomolska prigrizovalnica obratuje od nedelje do petka od 10. do 24. ure, ob petkih in sobotah pa potegne še uro dlje.

Ambient:
pomolska okrepčevalnica ima kar nekaj pokritega prostora za navadne in visoke mizice, muzika utegne biti včasih malo prenaglas

Napitki:
refošk in belo, točeni staropramen, flaširani san servolo ter z zamrznjenimi sadnimi lučkami lapopsi oplemenitene limonade in džintonik

Vegetacija:
če nisi pesketarijanec, si obsojen na (krompirjevo) solato, pomfri in zmrzlino

Dostopnost:
plačljivo mestno parkirišče je prav na tem trgu; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
gamberola
sipin burger

Ne tako fino
ocvrti gamberi

Kepica bakalarja je stala 6,8, hobotnica v solati 11, gamberola in polnjene sardele 13, sipin burger 13,5, gamberi (ocvrti ali na žaru) 14, pomfri 4, krompirjeva solata pa 3,5 evra.

»Morje!« se je zapisnikar Konzumove odprave razveselil pogleda na temno modrino na obzorju, kot da je leto 1977 in da sedi na zadnjem sedežu kovinsko rjave katrce TL special, ki se počasi prebija do sindikalne prikolice. No, preboji do morja so še vedno počasni in tako smo tole pot na obalo ob poslušanju cestnih poročil iz tedna v teden odlagali, dokler ni končno nastopila posezona in z njo dan priključitve Primorske k matični domovini. Navdušenje je bilo razumljivo tudi zaradi končnega cilja odprave, kjer naj bi nas čakali fini okusni lokalni proizvodi obale.

Folpo je namreč kratica, sestavljena iz prvih črk tega samopromocijskega niza besed, ki v materialnem svetu obstaja kot na stičišče Ukmarjevega trga in koprskega pomola postavljena ulična (tržno-pomolska?) okrepčevalnica. Ime Folpo smo pred leti zasledili na bakalarju v eni od ljubljanskih tržničnih ribarnic, dotično, več kot le korektno polenovko na belo pa ponujajo tudi v svoji gostinski matici. Zaradi minimalistične nespakljivosti (sol, kis, olje, poper, peteršilj) nam je podobno teknila hobotnica v solati. Po dveh klasikah se nam je fajn zdelo, da so podjetni Primorci klasično toplo ponudbo tovrstnih pogonov – frigane lignje, sardele in girice ter na žar ploščah pečene filete – razširili s kar nekaj zanimivimi ekstenzijami.

V prvo vrsto pohvale vrednih poudarkov postavljamo gamberolo – mehko masleno štručko, v katere prerez nanizajo sladke in sočne repke kozic, na vse skupaj pa nabrizgajo osvežilno limonino-masleno omako z drobnjakom. V isti ligi je tudi sipin burger: njegova bombeta je, jasno, črna, sočen, okusen in kompakten polpet je položen na avokadov namaz, natrgano solato in rezino paradižnika, mare-e-montijevski značaj pa mu daje rezina hrustljavo zapečene slanine. Konceptualno so nam bile všeč še v nekakšne sendviče s filo iz peteršilja, česna in sira sestavljene razprte sardele, ki jih nato pomočijo v lahko pivsko testo in hrustljavo ocvrejo, a nas je iz prodornih globočin navzgor uhajajoča aroma česna še dolge ure opominjala, da so z njegovo količino vendarle pretiravali.

V Folpu smo tudi malo vprašujoče privzdigovali obrvi predvsem pri obeh porcijah repkov gamberov – oboje, ocvrte in na vroči plošči pečene, so namreč pripravljali neoluščene, kar se nam je predvsem pri ocvrtih zdelo res brezveze, saj je pri odstranjevanju oklepov šla adijo tudi panada. Poleg tega se je cena obojih oklepnikov zdela rahlo pretirana – če namreč zraven naročiš še prilogo, recimo pomfri, si pri skupnem znesku že pri 18 evrih. To pa je za tako preprosto, enokomponentno jed na štantu – navkljub nadvse prijaznemu in pozornemu osebju, prostorski urejenosti in belemu kruhu, ki ga radodarno prilagajo vsem jedem – vendarle preveč.

Folpo ima svoje boljše in slabše strani, a zaradi dostopnosti, odpiralnega časa, pestrosti ponudbe in predanega kelneraja se vendarle zdi čisto varna izbira za čisto korektno priobalno južino.