Vesna Teržan

 |  Mladina 38  |  Družba

Snejana Lachi izdeluje lestence v tehniki makrameja

Ko abažur* ustvari prostor

Snejana Lachi se ukvarja s staro umetnostjo vozlanja vzorcev. V tej tehniki z različnimi vozli oblikuje lestence v premeru od 50 do 70 cm ter za vozlanje enega porabi do 700 m vrvi iz naravnih ali umetnih materialov.

Snejana Lachi se ukvarja s staro umetnostjo vozlanja vzorcev. V tej tehniki z različnimi vozli oblikuje lestence v premeru od 50 do 70 cm ter za vozlanje enega porabi do 700 m vrvi iz naravnih ali umetnih materialov.
© Borut Krajnc

Prostor so napolnile igrive sence, ustvarila jih je svetloba, ki je pronicala skozi umetelno vozlane vzorce lestenca. Bogate svetlobne risbe so poskrbele za skrivnosten ambient, ki je utripal, kot da bi ga napolnila mehka glasba, izvabljena iz stare, hruškasto oblikovane lutnje. Lestenec je v tehniki makrameja izdelala Snejana Lachi. Njeno ime se izgovori Snežana Laki, v Slovenijo je prišla po dolgi poti vse od rodne Moldavije prek Rusije in Hrvaške, kjer je maturirala na jezikovni gimnaziji, nato pa pred 17 leti prišla študirat ruščino in južnoslovanske jezike na ljubljansko Filozofsko fakulteto.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Vesna Teržan

 |  Mladina 38  |  Družba

Snejana Lachi se ukvarja s staro umetnostjo vozlanja vzorcev. V tej tehniki z različnimi vozli oblikuje lestence v premeru od 50 do 70 cm ter za vozlanje enega porabi do 700 m vrvi iz naravnih ali umetnih materialov.

Snejana Lachi se ukvarja s staro umetnostjo vozlanja vzorcev. V tej tehniki z različnimi vozli oblikuje lestence v premeru od 50 do 70 cm ter za vozlanje enega porabi do 700 m vrvi iz naravnih ali umetnih materialov.
© Borut Krajnc

Prostor so napolnile igrive sence, ustvarila jih je svetloba, ki je pronicala skozi umetelno vozlane vzorce lestenca. Bogate svetlobne risbe so poskrbele za skrivnosten ambient, ki je utripal, kot da bi ga napolnila mehka glasba, izvabljena iz stare, hruškasto oblikovane lutnje. Lestenec je v tehniki makrameja izdelala Snejana Lachi. Njeno ime se izgovori Snežana Laki, v Slovenijo je prišla po dolgi poti vse od rodne Moldavije prek Rusije in Hrvaške, kjer je maturirala na jezikovni gimnaziji, nato pa pred 17 leti prišla študirat ruščino in južnoslovanske jezike na ljubljansko Filozofsko fakulteto.

Pred nekaj meseci je bila na življenjski prelomnici, po nekaj letih različnih služb se je odločila, da je izdelava makramejev njena prihodnost. Obsedel jo je namreč rumeni lestenec, izdelan v tehniki makrameja, ki ga je opazila na eni izmed znanih spletnih strani za spodbujanje ustvarjalnosti. Zagledala se je v to ogromno oranžno luč, ognjen, veličasten lestenec, in si zaželela, da bi tudi sama znala splesti/zvozlati kaj podobnega. V hipu se je odločila, da bo v prihodnje prav to njeno delo, hkrati pa tudi uresničitev ustvarjalnega potenciala, ki je v njej ždel vse do tega trenutka. Tako se je vozlanja v tehniki makrameja naučila na spletnih tečajih.

»Pred tem sem tuhtala, kaj bom zdaj počela. Želela sem delati kaj svojega, ne trdim, da sem umetniško nadarjena, a morda do sedaj nisem imela prave priložnosti, da bi to razvila … Še kot majhna deklica pa sem rada risala, to pa,« pripoveduje Snejana. Sedaj se intenzivno ukvarja z makramejem, zvečer in ponoči poleg redne službe in družine, ima hčerkici in moža, ki jo podpira pri teh načrtih, izdeluje velike lestence v premeru 50 ali celo 70 centimetrov. Lestenec lahko tehta tudi več kot tri kilograme, zanj porabi okoli 700 metrov vrvi, pač odvisno od vzorca in izbranega tipa vozlov. Osnova je kovinska konstrukcija, obliko in model izriše sama, ker pač ve, kakšen lestenec želi ustvariti, temu pa sledi iskanje obrtnika – mojstra pasarstva, ki bi njeno zamisel izvedel v ustrezni kovini. Za zdaj pasarja v Sloveniji še ni našla, tako ji kovinske konstrukcije izdelujejo pasarji v tujini.

»Makrame je lep, z njim je mogoče ustvariti marsikaj. Manjše stvari, narejene v tej tehniki, so prisotne na trgu, velikih predmetov (objektov) pa ne dela nihče,« pove Snejana. Makrame je starodavna umetnost vozlanja vozlov v vzorce; podobne tehnike so poznali že stari Egipčani, Asirci, Hetiti, ki naj bi bili z vozli krasili in obrobljali oblačila. Vozlanje na povsem drugačen način in z drugačnim namenom in pomenom je poznala inkovska kultura. Njen kipu (quipu) – raznobarvne vrvice z različnimi vozli – so na desetiškem sistemu temelječi zapisi podatkov iz zgodovine Inkov. Sicer pa je makrame povezan tudi z ribištvom in pomorstvom. V zadnji tretjini 19. stoletja je postal priljubljen v viktorijanski Angliji in v kulturi srednjeevropskega bidermajerja.

Beseda makrame izhaja iz arabske besede migramah/mikram in pomeni resice, turška beseda makrama pa pomeni prtiček/ robec, saj so tem vozlali robove. Francoska oblika – makramé – ki smo jo posvojili tudi pri nas, izhaja iz arabščine in naj bi prišla v francoski jezik prek italijanskega iz Benetk, saj so te imele intenzivne stike z Orientom.

Snejana pravi, da je za izdelavo makrameja potrebne kar precej energije, moči v prstih, pri delu sodelujeta obe roki v celoti do ramen in ne le prsti, dlani in zapestje; vozlanje pač ni enostavna in lahka stvar. »Pri intenzivnem delu dobim žulje. A to opazim šele naslednji dan. Ko delam, ne čutim, sem stoodstotno osredotočena na delo, vozlam in to me čisto potegne, tako prevzame, da ne čutim bolečine … Hkrati je to delo tudi neke vrste meditacija. Delam zvečer in ponoči, ko je mirno. Delam z nekaj deset metrov dolgimi vrvicami, ki se vijejo po prostoru, zato je dobro, da se nihče ne giblje po njem, da ne zameša vrvic.« Vozla z vrvicami iz različnih materialov – iz naravnih, kot so bombaž, juta, rafija, in tudi iz umetnih vlaken. Te imajo več prednosti: ne gorijo, niso alergene, dobro prenašajo vodo/ vlago, zato je lestenec iz umetnih vlaken primeren za odprte prostore, denimo za terase. Do sedaj je izbirala umirjene naravne barve – rjave, bež, zelenkaste, sive, a bo v prihodnje, kot pravi, ustvarila tudi lestence z »močnejšim karakterjem«, saj ima na voljo več kot 30 različnih barvnih odtenkov. V konstrukcijo lestenca sama napelje električno napeljavo, naučila se je vstaviti grlo za žarnico in kabel z vtikačem. Tu in tam sestavi konstrukcijo za lestenec kar sama iz obročev, saj na konstrukcije iz tujine pogosto čaka predolgo. Dobila je tudi zanimiv predlog, da bi za stare luči z uničenimi senčili ustvarila nova – abažurje (izraz izhaja iz francoščine abat-jour) – in tako bi lastniki lahko obdržali stare luči v njihovi funkciji. Razvila je tudi zamisel o ustrezni embalaži za lestence in oblikovala logo. Z vsem tem je pripravljena na prodor na trg. Oktobra bo svojo kolekcijo lestencev predstavila v razstavni izložbi trgovine Rayher v Ljubljani.

* Abažur – senčnik za žarnice

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.