Golob / »Sprejeli smo pakt za prihodnost«

Slovenski premier Robert Golob je na sedežu Združenih narodov (ZN) v New Yorku pozdravil potrditev pakta za prihodnost 

Premier Robert Golob je na sedežu ZN v New Yorku pozdravil potrditev pakta za prihodnost, ki so ga voditelji držav potrdili na začetku dvodnevnega vrha za prihodnost. V nastopu v Generalni skupščini ZN pa je Golob izpostavil predvsem pomen vodne diplomacije.

Vrh za prihodnost predstavlja uvod v splošno razpravo svetovnih voditeljev ob začetku zasedanja 79. Generalne skupščine ZN in se bo sklenil v ponedeljek. Splošna razprava se začenja v torek, Golob pa bo na vrsti za govor v petek.

"Odličen začetek obiska ZN. Sprejeli smo pakt za prihodnost. Gre za akcijsko usmerjen dokument, ki se osredotoča na trajnostni razvoj, mednarodni vir in varnost, mlade, znanost in tehnologije, kar so osrednje prednostne naloge mednarodne skupnosti," je še pred nastopom na vrhu za prihodnost izjavil Golob.

Premier je v svojem govoru predstavil koncept vodne diplomacije, ki povezuje različne oblike tehnologij, med drugim trikotnik umetne inteligence, napredne satelitske in digitalne tehnologije.

Te tehnologije niso le orodja, temveč tudi katalizatorji za novo dobo, ki lahko z natančnostjo in učinkovitostjo spremljajo in modulirajo vode in ekosisteme porečij, analizirajo vremenske vzorce, omogočajo trajnostno upravljanje naravnih virov in zaščitijo infrastrukturo.

Vodo je opredelil kot najdragocenejši naravni vir za skupno prihodnost, mir in stabilnost za vse države. Tiste, ki se soočajo s pomanjkanjem vode in tiste, ki je imajo dovolj, med njimi Slovenija.

"Po uničujočih poplavah, ki smo jih lani doživeli v Sloveniji, smo sprejeli napredne satelitske in digitalne tehnologije za spremljanje," je dejal premier. Ponudil je globalno partnerstvo za vodo in med drugim izpostavil potrebo po soočanju s podnebno krizo ter končanju vojn proti Ukrajini, Gazi in Palestini.

Sklenil je s citiranjem generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, da svetovni voditelji danes odpirajo vrata, in jih pozval, da skupaj stopijo skozi njih.

Drugi govorniki so v svojih nastopih podobno izpostavljali svetovne kakor tudi lokalno ali regionalno naravnane teme, ki so zajete v obsežnem paktu za prihodnost s posebej izpostavljenimi 56 zavezami k akcijam. Premier Islandije Bjarni Benediktsson je na primer govoril o pravicah LGBTQ skupnosti.

Guterres je dejal, da si bo do zadnjega dne svojega mandata prizadeval za uresničitev pakta za prihodnost in k temu pozval vse članice ZN. Pozval je tudi k reformam najpomembnejšega organa ZN Varnostnega sveta, ki mu ta mesec predseduje Slovenija in brez katerega ni mogoče sprejeti najpomembnejših odločitev.

Predsednik Generalne skupščine Philemon Yang je kot najpomembnejše zaveze pakta za prihodnost navedel promocijo mednarodnega miru in varnosti, pospešeno doseganje razvojnih ciljev, spodbujanje pravičnih in vključujočih družb ter zagotavljanje, da bo tehnologija služila v dobro vsega človeštva.

"Čeprav je v besedilu nekaj dobrih zamisli, pa ne gre za revolucionarni dokument, ki bi reformiral celoten multilateralizem in h kateremu je Antonio Guterres prvotno pozival," je za AFP povedal analitik Mednarodne krizne skupine Richard Gowan.

Podobno mnenje na sedežu ZN izražajo tudi mednarodni diplomati, ki so obsežen dokument opredelili kot nizanje znanih želja in pobud skrčenih na najmanjši skupni imenovalec.

Iz besedila je med pogajanji na primer izginil poziv k odpravi fosilnih goriv, ni pa niti konkretnih zavez glede reform mednarodnih finančnih ustanov, kar so zahtevale države v razvoju.

Kljub temu pa gre za pomemben dokument, ki vsebuje pomembne zaveze o gospodarski pravičnosti in reformi mednarodne finančne arhitekture, človekove pravice pa imajo v njem osrednjo vlogo, je komentirala organizacija Human Rights Watch.