Problematična raba družbenih omrežij in digitalnih iger

Raziskava Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) razkriva, da vsak deseti mladostnik med 11. in 15. letom starosti kaže znake problematičnega vedenja na področju družbenih omrežij

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v danes objavljeni raziskavi o zaslonskih napravah in duševnem zdravju poroča o problematični rabi družbenih omrežij in digitalnih iger med evropskimi najstniki. Raziskava je potrdila tudi pozitivne učinke njihove zmerne rabe: mednje sodijo močnejša podpora vrstnikov in tesnejše povezave z njimi.

Raziskava WHO je pokazala, da vsak deseti mladostnik med 11. in 15. letom starosti kaže znake problematičnega vedenja na področju družbenih omrežij, saj težko nadzoruje njihovo rabo, doživlja negativne posledice ob odtegnitvi in zapostavlja druge dejavnosti. Pri dekletih je delež višji kot pri fantih. Več kot tretjina mladih sicer poroča o stalnih stikih s prijatelji na spletu.

Tretjina mladostnikov dnevno igra digitalne igre, pri čemer jih več kot petina ob dnevih igranja igra vsaj štiri ure. 12 odstotkov mladostnikov je izpostavljenih tveganju problematičnega igranja iger, pri čemer je delež pogostejši pri fantih kot pri dekletih, ugotavlja raziskava za evropsko regijo WHO, ki je zajela 44 držav.

"Jasno je, da potrebujemo takojšnje in dolgoročno ukrepanje, da pomagamo spremeniti trend potencialno škodljive uporabe družbenih omrežij pri mladostnikih, ki dokazano vodi v depresijo, medvrstniško ustrahovanje in nadlegovanje, tesnobo in slabši učni uspeh."

Hans Kluge,
regionalni direktor WHO za Evropo

Problematična raba družbenih omrežij je povezana tudi s pomanjkanjem spanja in poznejšim odhodom v posteljo, kar lahko poslabša splošno zdravstveno stanje in učni uspeh mladostnikov. Prisotna so še druga tveganja. Prejšnje raziskave so po navedbah WHO pokazale, da so problematični uporabniki poročali o slabšem duševnem zdravju ter pogostejši zlorabi substanc.

Toda družbena omrežja imajo lahko tudi pozitivne učinke na zdravje in počutje mladostnikov, je poudaril regionalni direktor WHO za Evropo Hans Kluge. Kot pravi, je prav zato pomembno izobraževanje o digitalnih pismenosti, ki je v številnih državah nezadostno ali zaostaja za navadami mladih in tehnološkim razvojem.

"Jasno je, da potrebujemo takojšnje in dolgoročno ukrepanje, da pomagamo spremeniti trend potencialno škodljive uporabe družbenih omrežij pri mladostnikih, ki dokazano vodi v depresijo, medvrstniško ustrahovanje in nadlegovanje, tesnobo in slabši učni uspeh," je povedal Kluge.

Raziskava WHO je v letu 2022 zajela skoraj 280.000 11-, 13- in 15-letnih otrok.

V raziskavi so sodelovali tudi slovenski najstniki. Rezultati denimo kažejo, da je med 11-letniki v Sloveniji dolgotrajno igranje digitalnih iger najmanj razširjeno. Čeprav je med slovenskimi najstniki nadpovprečen delež aktivnih uporabnikov družbenih omrežij, raziskava hkrati zaznava podpovprečen delež problematičnih uporabnikov.