»Kdaj so nazadnje javno kritizirali kakega moškega voditelja, kako je oblečen?«

Zakoreninjena pričakovanja o družbenih vlogah

Z današnjo mednarodno konferenco se v Ljubljani zaključuje projekt Opolnomočenje žensk v sodobni družbi (EWA), ki je bil namenjen obravnavanju vprašanj političnega udejstvovanja mladih žensk. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v uvodu poudarila, da opolnomočenje žensk ni v korist samo ženskam, ampak da lahko napreduje celotna skupnost.

Po besedah predsednice republike je opolnomočenje žensk eno ključnih vprašanj današnjega časa. Po njenih besedah je vsaka skupnost "izrazito nespametna, če zanemari polovico svojega potenciala". Opozorila je, da so tudi v razvitih zahodnih demokracijah še vedno velike razlike med moškimi in ženskami.

Prepričana je, da ni druge poti, kot da ženske dosežejo enakost in enake možnosti, saj da to vpliva tudi na gospodarsko rast in socialno stabilnost. Ženske poziva, da so aktivne v družbenem življenju in dejavne tudi v politiki, saj da politika "vendarle kreira ustroj družbe, države, v kateri deluje".

"Tudi v razvitih zahodnih demokracijah so še vedno velike razlike med moškimi in ženskami."

Nataša Pirc Musar,
predsednica republike

Ob tem je izrazila upanje, da bo tudi v novi sestavi Evropske komisije dovolj pozornosti posvečene ženskim politikam. "Nenazadnje je predsednica evropske komisije bila kar trd oreh z državami članicami, da je v Bruselj vendarle prišlo nekaj več ženskih kandidatk za komisarke kot na začetku," je dejala predsednica republike. Kot je dodala, je morala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen "verjetno malce udariti po mizi".

Po mnenju Pirc Musar gre pri tem za nikoli dokončano zgodbo: "Vedno znova in znova bomo ženske morale govoriti o svojih pravicah, enakosti, enakopravnosti." Ob tem je priznala še, da tudi njej na poti do mesta predsednice "ni bilo lahko, bilo je brutalno".

Tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je dejal, da je opolnomočenje žensk ogromna tema že več stoletij. "Kot smo videli v zgodovini, je veliko lažje spreminjati zakone in predpise kot pa pričakovanja in stereotipe," je dejal. Spomnil je, da so v Sloveniji ženske dobile aktivno in pasivno volilno pravico leta 1945 in da je preteklo več kot 70 let do izvolitve prve predsednice republike in predsednice DZ.

Izpostavil je zakoreninjena pričakovanja o družbenih vlogah in dodal, da za ženske na vodilnih položajih nemalokrat obstajajo drugačna merila. "Kdaj so nazadnje javno kritizirali kakega moškega voditelja, kako je oblečen, a je prišel skuštran v službo, kakšne čevlje nosi, kako izgleda, koliko kilogramov ima? Pri ženskah se mi zdi, da te javne kritike kar redno vztrajajo," je pojasnil in dodal, da te stereotipe še polarizirajo socialna omrežja.

"Kdaj so nazadnje javno kritizirali kakega moškega voditelja, kako je oblečen, a je prišel skuštran v službo, kakšne čevlje nosi, kako izgleda, koliko kilogramov ima? Pri ženskah se mi zdi, da te javne kritike kar redno vztrajajo."

Luka Mesec,
minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Poleg ministrstva za delo so v projektu Opolnomočenje žensk v sodobni družbi, ki je potekal od leta 2022 v okviru razpisa Evropske komisije, sodelovali še partnerji Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru, Ljudska univerza Celje in Inštitut za politični menedžment. Glavni poudarek je bil na spreminjanju prepričanj o ženskah v politični sferi in državljanski participaciji, ki temeljijo na spolnih stereotipih, tradicionalnih normah in pričakovanjih, z njim so želeli spodbuditi ženske za politično udejstvovanje ter jih pri tem opremiti z znanjem in kompetencami, so sporočili z ministrstva.

Kot je za STA pojasnila vodja projekta Suzana Košir z mariborske filozofske fakultete, so v okviru projekta izvajali različne delavnice in izobraževanja za ženske, ki se želijo politično udejstvovati, pa tudi za srednješolce, s katerimi so denimo govorili o politični participaciji in spolnih stereotipih. Ugotovili so, da se ženske še vedno počutijo manj kompetentne za politično udejstvovanje in se soočajo s strahovi, kako bodo usklajevale kariero z zasebnim življenjem, je pojasnila.

V projektu so po njenih navedbah sodelovali tudi s predstavniki nekaterimi drugih držav, kjer prav tako opažajo izzive predvsem pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ponekod pa se soočajo tudi s premalo izobraževanja žensk o političnem področju. Predstavniki Indije, Kuvajta, Srbije, Hrvaške in Italije danes tudi sodelujejo na zaključni konferenci v Ljubljani.