Skrajni desnici se v Avstriji obeta prva zmaga na parlamentarnih volitvah

Avstrijski skrajno desni svobodnjaki (FPÖ), ki so jih ustanovili nekdanji nacisti, so že pred vzponom populizma v Evropi sooblikovali politiko v Avstriji

Avstrijski skrajno desni svobodnjaki (FPÖ), ki so jih ustanovili nekdanji nacisti, so že pred vzponom populizma v Evropi sooblikovali politiko v Avstriji. FPÖ je sodelovala v petih vladah, nazadnje do leta 2019, ko jo je zatresla afera Ibiza. Pod vodstvom Herberta Kickla se je pobrala in v nedeljo se ji obeta prva zmaga na parlamentarnih volitvah.

Stranka nekdanjih nacistov

Svobodnjake so leta 1955 ustanovili nekdanji nacisti, vidijo pa se kot dediči "nacionalno-liberalnega vrednostnega sistema buržoazno-demokratične revolucije iz leta 1848". Stranka se opredeljuje za socialno in domoljubno politično silo, v ospredje pa postavlja nasprotovanje priseljevanju. Od leta 2011 se FPÖ predstavlja pod sloganom Najprej Avstrija.

Kot koalicijska partnerica je bila FPÖ doslej petkrat zastopana v avstrijski zvezni vladi, in sicer v letih 1983-1986, 1986-1987, 2000-2003, 2003-2005 ter 2017-2019, vendar nikoli še ni imela kanclerja.

Zaradi vstopa svobodnjakov pod vodstvom nekdanjega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja v vlado je EU februarja 2000 uvedla sankcije proti Avstriji, kar je bil prvi primer, da je povezava uvedla sankcije proti kateri od svojih članic. S sodelovanjem svobodnjakov v vladi je bil nezadovoljen tudi del Avstrijcev. Na dunajske ulice se je v znak protesta podalo četrt milijona ljudi.

Unija je sankcije ukinila septembra 2000 po objavi poročila treh modrecev o političnih razmerah v Avstriji, v katerem so podali pozitivno mnenje o zavezanosti vlade skupnim evropskim vrednotam in na splošno pohvalili zvezne ministre iz vrst FPÖ.

Herbert Kickl je poklicni politik, ki je študiral filozofijo, zgodovino, komunikologijo in politologijo, preden je leta 1995 začel delati za svobodnjaško stranko.

Aprila 2005 se je v stranki zgodil razkol. Vrh svobodnjakov na čelu s takratno vodjo Ursulo Haubner, podkanclerjem Hubertom Gorbachom in Haiderjem je ustanovil novo Zavezništvo prihodnost Avstrije (BZÖ), vodenje močno oslabljene FPÖ pa je prevzel Heinz-Christian Strache.

Pod njegovim vodstvom je stranka leta 2017 znova postala koalicijska partnerica v vladi z ljudsko stranko (ÖVP), leta 2019 pa jo je odnesla korupcijska afera Ibiza. V afero je bil vpleten tudi Strache, ki je v videoposnetku, tajno posnetem na Ibizi leta 2019, domnevni nečakinji ruskega oligarha v zameno za pomoč pri politični utrditvi obljubil posle pri državnih naročilih, ko bodo svobodnjaki v vladi.

Leta 2021 je vodenje FPÖ prevzel Herbert Kickl, ki je kariero v stranki zgradil predvsem kot njen dolgoletni ideolog. 55-letni maratonski tekač in alpinist iz Beljaka na avstrijskem Koroškem je poklicni politik, ki je študiral filozofijo, zgodovino, komunikologijo in politologijo, preden je leta 1995 začel delati za svobodnjaško stranko.

Novi Haider

Čeprav ne velja za tako karizmatičnega kot Haider niti za tako odločnega kot njegov predhodnik Strache, si je pod njegovim vodstvom stranka povrnila priljubljenost. V javnomnenjskih raziskavah se je podpora svobodnjakom povzpela na približno 27 odstotkov. Na junijskih evropskih volitvah so svobodnjaki z več kot četrtino vseh glasov prvič na nacionalni ravni zasedli prvo mesto, ankete jim napovedujejo tudi prvo zmago na nedeljskih parlamentarnih volitvah.

Eden glavnih vzrokov za vzpon desničarskih populistov po aferi Ibiza pred petimi leti je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP njihova komunikacijska strategija. FPÖ je praktično ustvarila lastno medijsko hišo z milijoni interakcij na družbenih omrežjih in oddajo FPÖ-TV na YouTubu z 200.000 sledilci.

Diskreditacije drugače mislečih

O Kicklovem zasebnem življenju je malo znanega in je ostal neopazen, precej pozornosti ter kritik pa pritegne s svojim ostrim jezikom. Tako je avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna označil za senilno mumijo. Novinarka Nina Horaczek, ki je Kicklove govore analizirala v letos izdani knjigi, je njegov način komunikacije označila za način diskreditacije drugače mislečih.

Kickl medijem očita pomanjkanje objektivnosti in se (kot je značilno za populiste) zanaša predvsem na družbena omrežja. Pogosto uporablja izraze, ki spominjajo na nacistično preteklost svobodnjakov. Med drugim se označuje za prihodnjega volkskanzlerja oz. ljudskega kanclerja, kot so v 30. letih prejšnjega stoletja imenovali Adolfa Hitlerja. Sam zavrača očitke, da se ta izraz nanaša na nacizem, in vztraja, da so ga v preteklosti uporabljali številni politiki.

Kickl pogosto uporablja izraze, ki spominjajo na nacistično preteklost svobodnjakov.

Politolog Thibault Muzergues avtor knjige o postpopulizmu, je za AFP ocenil, da so svobodnjaki kljub vzponom in padcem pustili trajen pečat na avstrijski politiki, saj je njihovo nasprotovanje priseljevanju postalo del osrednje politične agende.

Po mnenju Alexandra Pollaka iz protirasistične skupine SOS Mitmensch je vpliv stranke sicer omejen, saj Avstrija ostaja država priseljevanja. Je pa FPÖ po njegovem mnenju zelo uspešna pri opredeljevanju in omejevanju pogojev za pridobitev avstrijskega državljanstva, vplivala je tudi na način obravnave muslimanov v Avstriji.

UcQh8A4nr9U