Človek za vse sisteme

Septembra je ministrstvo za izobraževanje objavilo ugotovitve iz publikacije Education at a Glance, mednarodnega zbornika o stanju in učinkih izobraževanja po državah, ki je nastal pod pokroviteljstvom OECD. Ugotovitve na prvi pogled niso nič posebnega, govorijo o tem, da se družbena neenakost kaže že v predšolskem obdobju, da so dekleta in ženske pri izobraževanju praviloma uspešnejše od fantov in moških, na trgu dela pa je ravno obratno, in da še vedno velja pravilo, da višja izobrazba prinaša tudi boljšo službo.

Eden izmed podatkov pa je vendarle nenavaden. Slovenija je leta 2021 za izobraževanje od primarne do terciarne ravni namenila 4,6 odstotka BDP, povprečje v OECD pa je 4,9 odstotka. Podpovprečno financiranje šolstva v Sloveniji je še bolj nenavadno, ker je naša država leta 2005 za financiranje šolstva namenila 6,2 odstotka BDP. Zmanjšanje je očitno in veliko.

Pomanjkanje denarja v šolstvu ima posledice. V zadnjih desetletjih se je pomen učiteljskega poklica zmanjšal, posledice tega so slabše poučevanje, nižja raven znanja učencev in učenk, ki jo kažejo tudi izsledki različnih mednarodnih merjenj, ter postopen razpad kakovosti celotnega šolskega polja. Pomanjkanje učiteljev in učiteljic je samo eden od dokazov, da javni šolski sistem razpada.

Tega naj bi se zdaj začela zavedati tudi vlada. Iz kabineta predsednika vlade so pred slabim mesecem na ministrstvo za izobraževanje začeli prihajati zahtevki po takšnih in drugačnih opomnikih, povzetkih, ki bi Robertu Golobu razložili, kaj se dogaja s šolstvom. Sedemnajstega septembra je minister za izobraževanje Darjo Felda odstopil, Robert Golob pa je sporočil ime njegovega naslednika. Novi minister, potrditi ga mora še parlament, naj bi postal Vinko Logaj, dosedanji direktor Zavoda Republike Slovenije za šolstvo.

Logaj pozna šolski sistem, a vseskozi je bil del tega sistema, soustvarjal ga je in molčal, ko bi bilo treba govoriti.

Feldov umik je prišel dve leti prepozno. Minister je postal po igri koalicijskih naključij in tudi po dveh letih mandata se je zdelo, da vprašanj šolstva, njegove strukture, vpetosti v družbo ne razume. Felda je na ministrstvu predvsem sedel. Vinko Logaj je drugačen. Nekoč je bil učitelj in ravnatelj, Zavod RS za šolstvo, ki ga je vodil od leta 2014, pa pripravlja strokovne dokumente za izvajanje šolske politike. Ali preprosteje: Zavod RS za šolstvo je tista strokovna institucija, ki bi zaradi evalvacij in vsega dela, ki ga opravlja, morala natančno vedeti, kaj je s šolstvom narobe. A Vinko Logaj ni bil nikoli kritičen, molčal je tudi v času prejšnje ministrice Simone Kustec, ki je dopustila, da so bile slovenske šole med epidemijo nesorazmerno dolgo zaprte. Ko je avgusta nastopil na konferenci za ravnatelje, so mu udeleženci ploskali, hvaležno in spoštljivo, saj naj bi odhajal v pokoj. Potem je prišel klic Roberta Goloba, pogovori o prevzemu funkcije pa »niso trajali dolgo«.

Bo Logaj zdaj obrnil šolski tanker, ki se počasi potaplja? Težko. Minister bo samo dve leti. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, da je deloven, a v isti sapi dodajo, da deluje »na nemški način«, »centralizirano«, avtoritarno, menda ni človek, ki bi znal »deliti delo«. Če zapišemo res grobo, naj bi bil z »načinom vodenja iz osrednje podporne ustanove za izobraževanje ustvaril lastno pašno skupnost«. Res je, da pozna šolski sistem, a vseskozi je bil del tega sistema, soustvarjal ga je in molčal, ko bi bilo treba govoriti. »Njegova odgovornost se vidi z lune.« Hkrati je delal napačne korake, Zavod RS za šolstvo se je denimo lotil kurikularne prenove, še preden je bil pripravljen nov nacionalni program. Kar je nesmisel. Logaja so nekateri imenovali »minister v senci«.

V šolskem sistemu je malo zaupanja. Ravnatelji in učitelji pravijo, da je preveč birokracije, da je sistem prenormiran, starši govorijo, da so otroci preobremenjeni in učitelji nesposobni, mladi pa tudi zaradi gonje za ocenami doživljajo vedno večje stiske.

Po nekaterih ugibanjih naj bi bila prva poteza novega ministra predlog spremembe krovnega zakona o šolstvu (ZOFVI). Ta naj bi po zgledu zakona o visokem šolstvu dobil člen, ki bo zakonsko določil višino obveznega proračunskega financiranja. Morda se bo to res zgodilo, a prava pogajanja o tem potekajo že nekaj časa, so nekaj, pri čemer Logaj ne sodeluje.

Denar je seveda veliko, ni pa vse. Živimo v državi, kjer povprečna učiteljica zasluži manj kot povprečni vojak. Potreben bi bil kopernikanski obrat, šolski sistem bi potreboval veliko več, za začetek bi potreboval razmislek o tem, kaj se dogaja z našo družbo, kakšen tip gospodarstva si želimo in kaj bomo storili s podnebnimi spremembami. Vinko Logaj ni človek, ki bi v šolstvo prinesel revolucijo, prej je človek za vse sisteme.