Stop referendumu

Pred dnevi je bila v evropskem parlamentu predstavljena ena najpomembnejših strategij evropske komisije za prihodnost evropske konkurenčnosti, tako imenovano poročilo Maria Draghija. Poglavje o zelenem in energetskem prehodu opozarja na pasti zelo visokih stroškovnih cen elektrike iz novih jedrskih elektrarn s trendom naraščanja tudi v prihodnje. Navaja, da se je stroškovna cena elektrike iz jedrskih elektrarn v dobrem desetletju zvišala kar za 46 odstotkov, in sicer s 123 dolarjev za megavatno uro leta 2009 na 180 dolarjev leta 2023. Svetovna stroškovna cena elektrike iz sončnih elektrarn pa je danes povprečno 40 dolarjev in se bo zaradi eksponentnega razmaha in naglo padajoče cene sončne energije do leta 2030 znižala na manj kot 20 dolarjev. To je ogromna razlika v ceni. Dodatna razlika pa je tudi v mejnih stroških elektrike, torej v proizvodnji vsake dodatne enote iz že delujočih jedrskih elektrarn; ti presegajo 35 dolarjev, pri sončnih in vetrnih elektrarnah pa so zgolj od pet do deset dolarjev, zato tudi stroškovna cena elektrike iz sedanje amortizirane jedrske elektrarne v Krškem ni več konkurenčna.

Neodvisna strokovna mnenja so že pred 15 leti resno opozarjala, da bo zaradi prirejenih stroškovnih izračunov nova termoelektrarna v Šoštanju (TEŠ 6) nasedla naložba z večdesetmilijonskimi letnimi izgubami. Žal sta državna energetika in takratna vlada ta mnenja skrili globoko v predal. Podobna strokovna mnenja že danes dokazujejo, da nosilci priprave projekta morebitne nove jedrske elektrarne v Krškem (JEK 2) sledijo enakim vzorcem in da so sedanji stroškovni izračuni podjetja Gen energija prav tako prirejeni, podcenjeni in napačni in nočejo razkriti, da bi morebitni finančno 15-krat dražji projekt JEK 2 zaradi vse nižjih in zelo nizkih cen elektrike iz sončnih in vetrnih elektrarn že takoj po dograditvi pristal med nasedlimi naložbami z večstomilijonskimi letnimi izgubami (diskontirano na današnjo vrednost). Danes Gen energija, jedrski lobi, vlada in državni zbor še veliko bolj sistematično diskreditirajo neodvisna mnenja kot takrat.

Državni zbor bo v prihodnjih dneh razpravljal o odloku o posvetovalnem referendumu o podpori za morebitno gradnjo nove jedrske elektrarne JEK 2, ki naj bi potekal 24. novembra letos, čeprav nov Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) daje v presojo dva kombinirana alternativna scenarija in jasno narekuje, da moramo pripraviti podrobne stroškovne izračune za oba scenarija, da bi se na tej podlagi sploh lahko odločili za zmagoviti dolgoročni scenarij energetskega prehoda Slovenije z najnižjimi stroški in cenami energije. Zato nujno potrebujemo natančen izračun celotnih oportunitetnih stroškov za oba scenarija.

NEPN daje v presojo dva kombinirana energetska scenarija: DU-OVE (dodatni ukrepi in obnovljivi viri energije) in DU-JE (dodatni ukrepi in nova JEK 2). Oba scenarija sta kombinirana, ker imata v svoji strukturi končne rabe energije različne deleže energijskih prenosnikov iz različnih virov, baterije, hranilnike in rezervne zmogljivosti. V oba je vključena tudi polovična proizvodnja elektrike iz sedanje jedrske elektrarne v Krškem, vsaj do leta 2043. Navedena scenarija se torej ne omejita zgolj na stoodstotno proizvodnjo jedrske elektrike na eni strani niti zgolj na stoodstotno proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije na drugi. Takšna »skrajna« scenarija ne obstajata in nista mogoča. In takšno edino ustrezno razumevanje je kritično pomembno za odločanje o energetski prihodnosti Slovenije.

Vlada in državna energetika imata na voljo le delne podatke in informacije za morebitno gradnjo JEK 2, pa še ti so zelo površni, prirejeni in napačni.

Za oba navedena kombinirana scenarija energetskega prehoda Slovenije nujno in prednostno potrebujemo natančne stroškovne in ekonomske izračune glede neodvisnih mednarodnih referenc in trendov za gradnjo novih jedrskih reaktorjev in glede predvidenega razmaha zmogljivosti obnovljivih virov energije, predvsem sončne, za proizvodnjo dokončne rabe energije prek različnih prenosnikov energije, z baterijami in hranilniki vred. Izračune in napovedi potrebujemo za obdobje do leta 2030, 2040 in 2050. Poleg tega potrebujemo izračune celotnih stroškov kapitala skupaj s stroški najema posojil za gradnjo teh zmogljivosti, pa tudi dolgoročno stroškovno ceno elektrike, predvsem v obliki tako imenovane izravnane cene energije (v angl. LCOE) za jedrsko elektriko in za različne druge prenosnike energije, tudi za tako imenovana goriva P2X (v angl. Power To X), katerih proizvodnja temelji na elektrolizi. Ta tehnologija namreč omogoča pretvorbo cenovno brezplačnih presežkov dnevne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v zeleni vodik in nato v različna goriva P2X, torej sintetična goriva, kot so metan, metanol, amonijak in druga.

Teh kritičnih in nujno potrebnih stroškovnih izračunov za oba kombinirana scenarija ali tudi za njune morebitne podrazličice z različnimi deleži energentov in tehnologij danes nimamo, niti najosnovnejših ali približnih niti za posamezne komponente. Vlada in državna energetika imata na voljo zgolj delne podatke in informacije za morebitno gradnjo JEK 2, pa še ti so zelo površni, prirejeni in napačni in v procesu priprav na referendum informiranemu odločanju zgolj škodijo. Kje pa so vse druge informacije za celotni kombinirani scenarij z jedrsko opcijo in za celotni kombinirani scenarij z opcijo obnovljivih virov, prenosnikov energije, baterij in hranilnikov? Če teh stroškovnih izračunov za oba scenarija vlada in državna energetika nimata ali jih ne želita pripraviti, potem preprosto rečeno na referendumu ne moremo pričakovati informirane, še manj pa racionalne odločitve. In to je resnično skrb zbujajoče.

Volitve in referendumi že po svoji naravi temeljijo predvsem na čustvih in veliko manj na racionalnosti. Prav zato si mora javnost prizadevati, da oblast ljudem zagotovi dostop do čim več informacij, podatkov, referenc in dejstev o obeh kombiniranih alternativnih scenarijih energetskega prehoda Slovenije, da s tem maksimalno povečamo stopnjo informiranosti in še zlasti racionalnosti za odločanje na referendumu.

Za dokončni razmislek in pripravo vseh potrebnih neodvisnih študij in analiz, ki so podprte z neodvisnimi mednarodnimi referencami in trendi glede razvoja energetike v prihodnjih letih in desetletjih, potrebujemo vsaj še dodatnih največ šest do 12 mesecev. To dodatno leto bo v največjem obsegu izključilo vsak morebitni racionalni dvom, da bomo milijarde vložili v stroškovno učinkovit trajnostni energetski razvoj Slovenije, gospodinjstvom in gospodarstvu pa dolgoročno omogočili in zagotovili najnižjo ceno elektrike na položnicah.

Zahtevamo »zgolj« demokratizacijo procesa za energetski prehod in za dolgoročni trajnostni energetski sistem Slovenije z vsaj normalnimi cenami energije na položnicah za gospodinjstva in gospodarstvo.

V položaju, ko pred sabo nimamo teh podatkov, je zato pravična, poštena, zakonita in ustavno prava pot, da vlada in državni zbor napovedani referendum o JEK 2 z novembra letos premakneta za vsaj šest do 12 mesecev in takoj naročita pripravo neodvisne mednarodne študije in temeljite stroškovne izračune za oba navedena kombinirana scenarija energetskega prehoda. Za to študijo bi potrebovali zgolj nekaj sto tisoč evrov. A četudi bi stala milijon evrov – to bo zagotovo najbolje naložen milijon za katerokoli študijo v zgodovini Slovenije.

K izdelavi te študije je treba z mednarodnim javnim razpisom povabiti neodvisne konzorcije, sestavljene iz domačih in tujih vrhunskih strokovnjakov in institucij, pristojnih za vse dele nadvse skrbno pripravljene projektne naloge. Pomembno je, da izključimo vsakršno navzkrižje interesov, vlada pa naj naroči še dodatno mednarodno neodvisno in visoko strokovno recenzijo te študije. Na podlagi izsledkov, navedenih v njej, in recenzije se nato opravi intenzivna in podrobna predstavitev v javnosti za vse ravni, da bi nato na referendumu, na primer novembra 2025, dokončno odločili o dolgoročnem trajnostnem energetskem prehodu Slovenije.

Če se vrata ne odprejo, ko potrkamo, to še ne pomeni, da tam ni nikogar, pravi ljudski rek. Zato nevladne organizacije in vsi drugi demokratično razmišljajoči trkajo na vrata državnega zbora in vlade. Ker vemo, da so odločevalci v teh dveh institucijah. In ker vemo, da jim ustava narekuje, da so prvi med enakimi, ki morajo spoštovati in skrbeti za zakonit, demokratičen, pošten in pravičen proces tudi pri trajnostnem energetskem prehodu, za blaginjo vseh državljanov in gospodarstva, ne pa za ozke partikularne politične ali poslovne interese energetike za ohranitev monopola. Ali drugače rečeno: upravičeno zahtevamo demokratizacijo procesa za energetski prehod in za dolgoročni trajnostni energetski sistem Slovenije z vsaj normalnimi cenami energije na položnicah za gospodinjstva in gospodarstvo.