Problem izgonov prosilcev za azil s strani slovenske vlade

Neuresničevanje zavez integracijske strategije vlade glede vračanja prosilcev za azil

Ambasada Rog je na novinarski konferenci pred državnim zborom danes ponovno opomnila na neuresničevanje zavez integracijske strategije vlade glede vračanja prosilcev za azil. Predstavniki ambasade upajo na uresničitev ukrepov sprejema in integracije migrantov. Z izjavo jih je podprla tudi predstavnica organizacije Amnesty International Taja Premk.

Ambasada Rog je danes ponovno opomnila na problem izgonov prosilcev za azil s strani slovenske vlade. Predstavniki Roga so poudarili, da je ministrstvo lani izdalo 4389 azilnih odločb, od teh pa je bilo 4096 odločb o vrnitvi. Azil so na ministrstvu podelili le 74 prosilcem, 55 prosilcev pa je dobilo subsidiarno zaščito.

Na problematičnost izgonov prosilcev za azil je Ambasada Rog opozorila že marca lani. Že takrat so opozorili, da so se vsi razen ministrstva za notranje zadeve strinjali o zakonski ureditvi vračanja prosilcev za azil. Prav tako so lanskega maja priredili mednarodno strokovno konferenco na omenjeno temo, kjer so se zvrstili pozivi vladi, so danes spomnili v Ambasadi Rog.

Opozarjajo, da kljub pobudam položaj prosilcev za azil še vedno ni urejen. Po njihovih navedbah se je lani vlada zavezala k zakonski ureditvi položaja zavrnjenih prosilcev za azil, vendar da tega člena niso uvrstili v novelo zakona o tujcih. Na pobudo drugih ministrstev se je člen, ki prosilcem za azil omogoča zaprositi za dovoljenje za bivanje na podlagi dela, vstavil v interventni zakon o upravnih enotah, vendar pa je ministrstvo za notranje zadeve ukrep spremenilo v začasnega in ga omejilo.

Govorec prosilcev za azil Ambasade Rog Doudou Karhabandwa Bigagura je povedal, da prosilci za azil lahko začnejo delati po treh mesecih bivanja v državi, do takrat pa dobijo le 18 evrov žepnine mesečno.

"Kličemo po vaši pozornosti, da spregovorimo o težkih situacijah, skozi katere smo primorani iti. Večini prosilcev za azil, ki živimo in delamo tukaj v Sloveniji, grozi deportacija. To je zelo resna zadeva. Je grožnja našemu preživetju, zdravju, duševnemu zdravju, našim družinam, skupnostim, našemu dostojanstvu in našim življenjem," je na dogodku dejal eden izmed prosilcev za azil Issa Mohamed.

Na novinarski konferenci je spregovorila tudi predstavnica nevladne organizacije Amnesty International Taja Premk, ki je dejala, da je Amnesty International na problematiko izgona začel opozarjati že leta 2018 na Hrvaškem. "Tukaj ne govorimo le o postopkovnih neustreznostih, ampak tudi o mučenju, zmerjanju, poniževanju in protipravnih vračanjih," je dejala. Dodala je, da se z organizacijo ponovno zavzemajo za prekinitev izgona tujcev, ki so v Sloveniji začeli nova življenja, in proti kršenju osnovnih človekovih pravic.