Seznam prepovedanih knjig

Organizacija PEN America opaža skrb zbujajoč trend naglega naraščanja števila knjig, ki so v ameriških javnih šolah prepovedane

Ta teden v Združenih državah Amerike poteka Teden prepovedanih knjig (Banned Book Week). Že od leta 1982 praviloma poteka zadnji teden septembra in opozarja na škodljive posledice cenzure knjig, slavi svobodo branja in usmerja pozornost k prepovedanim in cenzuriranim knjigam.

Na začetku tedna je nepridobitna organizacija PEN America, ki se zavzema za svobodo izražanja, razkrila del poročila, nastalega na podlagi izsledkov raziskave. Raziskovalci so ugotovili, da je bilo v šolskem letu 2023/24 v ameriških javnih šolah prepovedanih več kot deset tisoč knjig. To je skoraj trikrat več kot leto poprej, ko je bilo prepovedanih knjig 3362. Kot že v preteklih letih sta pri gibanju za prepoved knjig v šolah omenjena dva ključna pritiska: državna zakonodaja in vpliv skupin, ki zagovarjajo »starševske pravice«, da bi dosegle prepoved nekaterih vsebin.

Približno 8000 prepovedi so zaznali v zveznih državah Florida in Iowa, ki ju vodita republikanska guvernerja Ron DeSantis in Kim Reynolds in kjer so v zadnjem letu uvedli obsežne zakone, namenjene učbeniškemu in knjižničnemu gradivu, nove stroge zakone v prid cenzuri so uveljavili tudi v zveznih državah Utah, Južna Karolina in Tennessee. Na Floridi recimo prepovedujejo knjige, ki opisujejo »spolno vedenje«, v Iowi kakršnekoli opise spolnih dejanj oziroma spola in spolne identitete.

Po podatkih raziskave se v knjigah, ki so bile prepovedane v zadnjem šolskem letu, v veliki večini pojavljajo zgodbe likov, ki so pripadniki skupnosti LGBT+, ali zgodbe nebelskih likov, teme ras in rasizma. Prepovedi so vse pogosteje usmerjene tudi v knjige, ki so jih bodisi napisale ženske in/ali govorijo o ženskah in dekletih, pa tudi knjige, ki opisujejo prizore posilstva ali spolne zlorabe.

Med naslovi, ki so se v šolskem letu 2023/24 prvič pojavili med prepovedanimi šolskimi knjigami, so nekatere klasike in romani izredno branih ter priljubljenih avtorjev, kot so na primer Smrt na Nilu Agathe Christie, Pojdi in povej na gori Jamesa Baldwina, znanstvenofantastični roman Ali androidi sanjajo električne ovce? Philipa K. Dicka, ki je navdihnil film Iztrebljevalec (Blade Runner), ter Korenine: saga o ameriški rodovini Alexa Haleyja, izjemno priljubljen in vpliven roman o zasužnjenem Kunti Kinteju in njegovi poti od Afrike do ZDA.

Tovrstni posegi v svobodo branja v samooklicani deželi svobodnih in zibelki demokracije spominjajo na prijeme iz kakšnih temnejših zgodovinskih obdobij, ko so različne cerkve prepovedovale heretično literaturo in ko so se vladarji in njihove partije zatekali k cenzuri. Trend prepovedi nevarne književnosti pa ni doma samo v ZDA, na Slovaškem so nedavno na seznam sumljivih knjig uvrstili tudi delo slovenskega filozofa Slavoja Žižka, češ da poveličuje nasilje.