Obljube mladim so še vedno le obljube

Statistika evropskih volitev dokazuje, da želijo mladi dejavneje sodelovati pri političnih odločitvah

Statistika evropskih volitev dokazuje, da želijo mladi dejavneje sodelovati pri političnih odločitvah. Kot je razvidno iz statistike državne volilne komisije, se je leta 2019, ko so v Sloveniji potekale volitve za evropski parlament, teh udeležilo 17,6 odstotka upravičencev, starih od 18 do 30 let. Letos se je število udeležencev opazno povečalo na 35,3 odstotka (pri skupno višji volilni udeležbi kot pred petimi leti). Dokaz, da se mladi bolj zanimajo za politiko, so različni aktivisti, prisotni na družabnih omrežjih, protesti, ki jih pripravljajo mladi, in seveda najmlajša evropska poslanka v zgodovini Slovenije Zala Tomašič (SDS).

Na sestanku med Robertom Golobom in predstavniki Mladinskega sveta Slovenije, ki je bil prejšnji teden, se je razpravljalo o mladih in njihovi prihodnosti. »Na sestanku smo poudarili, da morajo mladi postati prioriteta vlade in morajo biti vključeni v procese odločanja ne zgolj v besedah, temveč tudi v dejanjih. Brez pravega posluha mladi ne bomo ostali v Sloveniji, temveč bomo priložnosti iskali drugje,« pravi predsednica sveta Eva Kotnik. Prvi sestanek je potekal že leta 2022, takrat so zastopniki interesov mladih poudarili vprašanje duševnega zdravja mladih in vprašanje štipendij. Spremembe so se zgodile šele pred kratkim, ko je bila potrjena možnost sočasnega prejemanja državne in Zoisove štipendije, štipendije pa so bile usklajene z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin.

Kar zadeva mladinske politike, je najpogosteje omenjena stanovanjska problematika, ta je bila osrednja tema tokratnega pogovora. Ministrstvo za solidarno prihodnost je letos napovedalo sprejetje zakona o dolgoročnem financiranju javne stanovanjske gradnje v višini 100 milijonov evrov na leto. Mladim se ta napoved zdi nekaj dobrega, kljub temu pa pogrešajo »konkretne ukrepe in jasne zaveze, predvsem glede omejevanja naložbenih nakupov, kar bi mladim olajšalo dostop do prvega stanovanja«.

Dejavni so tudi v Sindikatu Mladi plus, zaradi žgoče težave prekarnosti pa so se že nekajkrat sestali s predstavniki ministrstva, tema pogovorov je bila priprava nacionalne strategije za odpravo prekarnosti. Te še vedno ni, zadnji sestanek na to temo je bil maja 2024. Potem so se stvari ustavile in mladi kljub večkratnim pozivom ne vedo, kaj naj pričakujejo. Prejšnji teden so sicer dobili novo povabilo ministrstva k dialogu, na sestanku bodo vztrajali, da se strategija pripravi in da se kratkoročni ukrepi začnejo uveljavljati čim prej.