V Avstriji prvič doslej zmagali skrajno desni svobodnjaki

Parlamentarne volitve

Na današnjih parlamentarnih volitvah v Avstriji so glede na projekcije z 29,1 odstotka glasov zmagali skrajno desni svobodnjaki (FPÖ), s čimer so zabeležili svojo prvo zmago na nacionalni ravni. Ljudska stranka (ÖVP) je druga s 26,2 odstotka glasov, kažejo projekcije ob zaprtju volišč.

Na tretjem mestu so socialdemokrati (SPÖ), ki so glede na projekcije dobili 20,4 odstotka glasov. Zeleni so dobili 8,6 odstotka, liberalni Neos pa 8,8 odstotka, še kažejo projekcije, ki sta jih objavili APA in avstrijska televizija ORF.

Druge stranke, med njimi Pivska stranka in Avstrijska komunistična stranka, glede na projekcije niso dosegle štiriodstotnega parlamentarnega praga.

Vprašanje pa je, ali bodo svobodnjaki prvič doslej vodili avstrijsko vlado in imeli kanclerja. Ljudska stranka je pred volitvami sicer dopuščala možnost koalicije z njimi, a brez njihovega vodje Herberta Kickla v vladni ekipi.

V ljudski stranki so tudi po objavi projekcij zatrdili, da s Kicklom ne bodo v vladi. "Tako je bilo včeraj in tako je danes in tudi jutri bo še vedno tako," je dejal generalni sekretar stranke Christian Stocker v prvi izjavi.

Vodja stranke in dosedanji kancler Karl Nehammer pa je dejal, da morajo ugotoviti, zakaj tisti, ki zagovarjajo radikalna stališča, dobijo več glasov kot tisti, ki zastopajo sredino in razum.

Kickl se je v prvi izjavi volivcem zahvalil za pogum in zaupanje. "Volivci so se jasno izrekli," je dejal in dodal, da za njegovo stranko to pomeni, da ne sme spreminjati stališč.

Dodal je, da je treba stranke, ki izključujejo sodelovanje z njim, vprašati, kako gre to skupaj z demokracijo.

Socialdemokrati so razočarani nad izidi. "To je črn dan za demokracijo," je dejal generalni sekretar stranke Klaus Seltenheim. Dodal je, da je njihov cilj preprečiti modro-črno koalicijo, torej koalicijo svobodnjakov in ljudske stranke.

Mediji so pred volitvami omenjali tudi možnost prve tristrankarske koalicije v zgodovini Avstrije, v kateri bi bili ljudska stranka, socialdemokrati in Neos.

Mandat za sestavo vlade v Avstriji po posvetovanjih podeli predsednik države, pri čemer ni nujno, da ga da stranki, ki je na volitvah dobila največ glasov.

Glede na zadnje volitve leta 2019 so največ pridobili svobodnjaki, za katere je takrat glasovalo le 16 odstotkov volivcev. So pa zmagali že na letošnjih evropskih volitvah, dobili so več kot četrtino glasov.

Po drugi strani precej izgubila ljudska stranka, za katero je pred petimi leti glasovalo več kot 37 odstotkov volivcev.

Glede na projekcije naj bi imeli svobodnjaki v novem parlamentu 57 sedežev, ÖVP 52, SPÖ pa 40, to je toliko kot doslej. Neos naj bi jih imel 17, prav toliko tudi Zeleni, poroča APA.

Med prvimi, ki so čestitali vodji svobodnjakov Kicklu, je bila vodja nemške skrajno desne Alternative za Nemčijo Alice Weidel.

Svobodnjaki, ki so jih leta 1955 ustanovili nekdanji nacisti, so že pred vzponom populizma v Evropi sooblikovali politiko v Avstriji. FPÖ je doslej sodelovala v petih vladah, nazadnje do leta 2019, ko jo je zatresla afera Ibiza. Vendar stranka nikoli doslej ni imela kanclerja.

Leta 2021 je vodenje FPÖ prevzel Herbert Kickl, ki je kariero v stranki zgradil predvsem kot njen dolgoletni ideolog. 55-letni maratonski tekač in alpinist iz Beljaka je poklicni politik in čeprav ne velja za karizmatičnega, si je stranka pod njegovim vodstvom povrnila priljubljenost.

Kickl je sicer znan po ostrem jeziku. Tako je avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna označil za senilno mumijo. Medijem očita pomanjkanje objektivnosti in se zanaša predvsem na družbena omrežja. Pogosto uporablja izraze, ki spominjajo na nacistično preteklost svobodnjakov.

hfYP7Yx1XIM

SrAOoPq_xFU