Švica in Italija znova določata državno mejo

Taljenje ledenikov

Švica in Italija bosta zaradi taljenja obmejnih ledenikov znova začrtali mejo pod eno od najvišjih gora v Evropi, Matterhornom. Švicarske oblasti so spremembe državne meje, ki jih je predlagala mešana švicarsko-italijanska komisija maja lani, potrdili v petek, zdaj je na potezi italijanska vlada, poroča britanski BBC.

Ledeniki se zaradi naraščajočih temperatur v obdobju intenzivnih podnebnih sprememb hitro talijo. Lani objavljena ocena Švicarske mreže za opazovanje ledenikov (Glamos) denimo kaže, da so se švicarski ledeniki leta 2023 skrčili za štiri odstotke, potem ko se so leto pred tem stalili za doslej rekordnih šest odstotkov.

Po navedbah švicarskih oblasti je vnovična določitev meje v ekonomskem interesu obeh strani, ki se dogovarjata, katera od njiju je odgovorna za naravna območja, ki jih pokrivajo ledeniki, poroča BBC.

Mejo med Švico in Italijo bodo znova začrtali okoli ledenika Plateau Rosa, koče Carrel in gore Gobba di Rollin. Območje se nahaja v bližini 4478 metrov visokega Matterhorna in številnih smučišč, med katerimi je tudi priljubljeno letovišče Zermatt.

Po ocenah mreže Glamos se nekateri švicarski ledeniki krčijo tako hitro, da bodo najverjetneje izginili tudi ob doseženem cilju pariškega podnebnega sporazuma, ki omejuje globalno segrevanje glede na predindustrijsko raven na 1,5 stopinje Celzija.

Določeni ledeniki, kot je največji alpski ledenik Aletsch, bi lahko izginili že v tej generaciji.

gSCKtEKHBk8