Razširjamo obzorja

Veganika, Ljubljana

Restavracija Veganika
Gornji trg 33, Ljubljana
Tel.: 071 228 718
Vega-Nika z ekipo kuha in streže od torka do četrtka od 12. do 21., ob petkih in sobotah potegne do 22., ob nedeljah pa zaključi ob 16. uri.

Ambient:
 v par sobic razcepljen velbov in stopničk poln plac z dobro muziko in laganini energijo

Napitki:
poleg belega in rdečega iz šefičine Bele krajine še parče – jasno, da – ekoloških vin; iz pivopipe tečeta Bevogova helles in tak

Vegetacija:
vse

Dostopnost:
staroljubljanski plac je seveda povezan z dostopnostnimi preizkušnjami – za šoferje in za gibalno ovirane

Fino:
močni okusi
ocvrti bun z japonsko karijevo pasto
(zelje z) ocvirki iz tempeha

Ne tako fino:
pozor, sol!

Fermentirano zelje je stalo 6,5, riževi njokci 7,5, ocvrti kruh s karijevo pasto 8, ocvrta cvetača 8,5, burger s tempehom 10,5, ramen 13,5, soba rezanci 14, brownie 3, čokoladna pita pa 6 evrov.

»Mar bi se pridružil pehotni enoti …« se je v brk pridušal zapisnikar Konzumove odprave na Gornji trg, ko je na Mestnem in Starem s kolesom skušal slalomirati med večjimi in manjšimi (v vseh primerih pa lagodno postopajočimi) turističnimi grupacijami. Nazadnje je obupal, sestopil in še sam preklopil na manj našponan sprehodniški tempo.

Še dobro – kajti ob prihodu na cilj smo izvedeli, da bo na prosto mizo treba še kakšno minuto počakati, kar je bil jasen znak, da se je Veganika na novi lokaciji dobro udomačila. K temu je zagotovo največ pripomogla večja kuhinja, ki ji je omogočila resno razširitev repertoarja in prekvalifikacijo iz kofetarsko-rogljičkarske kosilnice v čisto zaresno restavracijo.

Jedilni list je koncipiran v dva glavna razdelka – v manjše prigrizniške tapasijade in v obilnejše glavne jedi, ki so glede na količino in izdatnost lahko tudi edine. Naši ogleduhi so, ko so prednje postavili šolsko natočen Bevogov ležak, napadli štiri krožnike iz prve kategorije in kaj hitro spoznali, da v Veganiki ni heca.

Ocvrta cvetača je bila odeta v res hrustljavo panado, notranjost pa je bila mehka, a še vedno kompaktna, kot pri kakšnem – naj nam bo odpuščeno – fish (& chipsu). Še bolj nas je navdušila v prav tako hrustljavo panado oblečena puhasta krušna štručka, polnjena z umamijasto japonsko karijevo pasto in ne le lepuškasto, ampak tudi okusno okrancljana z miso majonezo in koščki svežega paradižnika. Ta je bil še poletni, naslednji dve jedi pa sta že jesensko dišali: drobne riževe njokce so pripravili z radičem, sušenim paradižnikom (okej!) in nadrobljenim tofujem (zaradi grudaste, kvazi koagulirane strukture ne tako okej!), na precej široke trakove narezano fermentirano (beri: kislo) zelje pa je bilo sicer preslano (kar se je kasneje izkazalo za v Veganiki precej razširjeno hibo), a potreseno s tako frajersko zahrustanimi ocvirki iz tempeha, da smo kot ljubitelji klasične robe samo nejeverno mlaskali.

Na glavnih treh krožnikih ni bilo kakšnih pretresov. No, morebiti bi v burger s tempehom, domačim kimčijem in namazom iz indijskih oreščkov sodil še kakšen crunchy kos sveže zelenjave, obe bovli, s katerima so se zadržali blizu Japonske – krepak ramen iz buče in kokosovega mleka z opremo, pri kateri so izstopale puhaste kocke ocvrtega tofuja, in ajdovi nudli, pri katerih so med dodatki najbolj izstopali praženi arašidi – pa sta bili izdatni, pestri in pripravljeni, kot se šika.

Ker si je šefica Nika, ki daje drugi del imena svojemu lokalu, ime na gastro sceni ustvarila s sladkimi pitami, je jasno, da je bila tudi nam postrežena čokoladna z osvežilno jagodičevsko glazuro krasna. Kar konec koncev velja za celoten pogon: Veganiko je vredno obiskati ne zato, ker je veganska, ampak zato, ker razume okuse, zna kuhati in tako streže zanimive, dobro pripravljene jedi prepričljivo sestavljenih arom in okusov. Fun-ky!