Na volitve predvsem zaradi naraščajočih cen 

Evropejce, vključno s državljani Slovenije, so k udeležbi na junijskih volitvah v Evropski parlament v največji meri spodbudile naraščajoče cene

Evropejce, vključno s državljani Slovenije, so k udeležbi na junijskih volitvah v Evropski parlament v največji meri spodbudile gospodarske razmere in naraščajoče cene, je pokazala danes objavljena javnomnenjska raziskava Eurobarometer. Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je zagotovila, da bodo v parlamentu te skrbi državljanov upoštevali.

Anketa z naslovom Povolilna raziskava EU 2024, ki so jo opravili v mesecu po junijskih evropskih volitvah, je pokazala, da so Evropejce v največji meri k odhodu na volišča spodbudile naraščajoče cene in življenjski stroški. Da jih je ta tema najbolj spodbudila k udeležbi, jih je odgovorilo 42 odstotkov. Sledijo gospodarske razmere z 41 odstotki in mednarodne razmere s 34.

Vprašani v Sloveniji pa so kot glavne razloge za udeležbo na evropskih volitvah navedli gospodarske razmere (35 odstotkov), sledijo naraščajoče cene in življenjski stroški (33 odstotkov) ter socialna varnost, blaginja in dostop do zdravstvene oskrbe (31 odstotkov).

Vprašani v Sloveniji pa so kot glavne razloge za udeležbo na evropskih volitvah navedli gospodarske razmere (35 odstotkov), sledijo naraščajoče cene in življenjski stroški (33 odstotkov) ter socialna varnost, blaginja in dostop do zdravstvene oskrbe (31 odstotkov).

Kot so navedli v Evropskem parlamentu, analiza povolilne raziskave tudi kaže, da glasovanje na evropskih volitvah za številne državljane postaja navada. Na vprašanje, zakaj so glasovali, je 46 odstotkov volivcev odgovorilo, da to vedno storijo. To je 11 odstotnih točk več kot v anketi po volitvah leta 2019.

42 odstotkov jih je odgovorilo, da je to njihova državljanska dolžnost, 20 odstotkov pa, da želijo podpreti politično stranko, ki jim je blizu. To je deset oziroma dve odstotni točki manj kot pred petimi leti.

Med vprašanimi v Sloveniji se jih je medtem volitev največ udeležilo, ker je to njihova državljanska dolžnost. Tako jih je odgovorilo 53 odstotkov, kar je šest odstotnih točk manj kot pred petimi leti. Delež tistih, ki so na volišča odšli, ker gredo zmeraj, je s 44 odstotki enak kot leta 2019. Tretji med razlogi pa je z 20 odstotki to, da njihov glas lahko prinese spremembe. To je dve odstotni točki več kot pred petimi leti.

Odločitev o tem, za koga glasovati, je tako na ravni EU kot v Sloveniji temeljila predvsem na tem, kako blizu idejam in vrednotam volivcev so bili predlogi strank glede evropskih vprašanj. Na ravni EU je delež znašal 47 odstotkov, v Sloveniji pa 43, kar je štiri odstotne točke več oziroma sedem odstotnih točk manj kot leta 2019.

Glavni razlog za neudeležbo pa je medtem z 21 odstotki na ravni unije in z 22 v Sloveniji pomanjkanje zaupanja v politiko oziroma splošno nezadovoljstvo z njo. Delež na ravni EU se je v primerjavi z volitvami pred petimi leti zmanjšal, v Sloveniji pa povečal za eno odstotno točko.

"Junija letos so ljudje po vsej Evropi poskrbeli, da se je njihov glas slišal, saj je bila volilna udeležba na volitvah v Evropski parlament najvišja v zadnjih 30 letih."

Roberta Metsola,
predsednica Evropskega parlamenta

"Junija letos so ljudje po vsej Evropi poskrbeli, da se je njihov glas slišal, saj je bila volilna udeležba na volitvah v Evropski parlament najvišja v zadnjih 30 letih," je ob objavi rezultatov Eurobarometra povedala predsednica parlamenta Metsola. Na ravni EU je na volišča odšlo 50,7 odstotka volilnih upravičencev, v Sloveniji pa 41,8 odstotka.

Metsola je zagotovila, da bo Evropski parlament tudi v okviru potrjevanja Evropske komisije v prihodnjih tednih oziroma mesecih poskrbel, da bo ta upoštevala omenjena vprašanja, ki so pomembna za ljudi.

Povolilno raziskavo Evropskega parlamenta je med 13. junijem in 8. julijem v vseh 27 državah članicah EU izvedla raziskovalna agencija Verian. Skupno so opravili 26.349 intervjujev, od tega 1007 v Sloveniji.