Koliko delavcev v Sloveniji ima možnost opravljati delo, ki je res dostojno?

Ob svetovnem dnevu dostojnega dela 

Svet 7. oktobra obeležuje svetovni dan dostojnega dela. Letos poteka pod geslom Delavci si zaslužijo mir in demokracijo. Dostojno delo je ob dostojnem plačilu predpogoj za dostojno življenje, se strinjajo različni deležniki v družbi.

Kot je zapisano na spletni strani Mednarodne konfederacije sindikatov (ITUC), je letošnji slogan v skladu s trenutnim stanjem v družbeno-politični in gospodarski krajini po vsem svetu. "Zaradi nenehnih oboroženih spopadov, ekonomskih neenakosti, podnebnih kriz in digitalnih motenj, ki prizadenejo delavce, si sindikati prizadevajo zagovarjati ne le dostojno delo, temveč tudi temeljne elemente demokracije in miru, ki omogočajo trajno preživetje," so podčrtali.

Dostojno delo bi moralo biti takšno delo, da bi zadovoljilo pričakovanja posameznika moderne družbe. Posameznik se ob takem delu ne bi smel počutiti izkoriščanega in izigranega, zanj pa bi moral prejeti vsaj takšno plačilo, ki bi mu omogočilo zadovoljevati osnovne življenjske potrebe. Pri tem je nujno dosledno spoštovanje obstoječe zakonodaje, sicer opozarja stroka.

Domači sindikalisti pa dodajajo, da pod dostojno delo spadajo varnost zaposlitve, redno in dostojno plačilo, socialna varnost, upoštevanje pravic delavca na delovnem mestu in spodbujanje socialnega dialoga.

"Zaradi nenehnih oboroženih spopadov, ekonomskih neenakosti, podnebnih kriz in digitalnih motenj, ki prizadenejo delavce, si sindikati prizadevajo zagovarjati ne le dostojno delo, temveč tudi temeljne elemente demokracije in miru, ki omogočajo trajno preživetje."

Mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC)

Dostojno delo je tudi eden od 17 ciljev agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Za doseganje tega cilja so določeni kazalniki, ki prikazujejo predvsem napredek v spodbujanju trajnostne gospodarske rasti, povečanju delovne aktivnosti in zagotavljanju dostojnih delovnih priložnosti.

Stopnja delovne aktivnosti je v Sloveniji med vsemi delovno sposobnimi prebivalci v drugem letošnjem četrtletju, za katerega so na voljo zadnji podatki, znašala 56,6 odstotka. Med delovno aktivnimi je bilo 85,0 odstotka zaposlenih in 12,9 odstotka samozaposlenih, 2,1 odstotka pa jih je pomagalo na družinski kmetiji ali v družinskem podjetju, so nedavno objavili v državnem statističnem uradu.

"Posledice tega so, da se mladi vedno kasneje in vedno težje osamosvojijo, ne morejo dolgoročno razmišljati o lastni prihodnosti, vse to pa vpliva tudi na njihovo duševno zdravje."

Sindikat Mladi plus

Prekarno delo, ki se deloma povezuje z nedostojnim delom, je v tem času opravljalo 65.000 delovno aktivnih. Delež prekarnega dela med delovno aktivnimi je tako znašal 6,6 odstotka. Največji delež tovrstnega dela je predstavljalo študentsko delo (39 odstotkov), sledili so agencijsko delo (32 odstotkov), samozaposleni, ki ne zaposlujejo in večinoma delajo za eno stranko (19 odstotkov), ter neprostovoljno zaposleni za krajši delovni čas, tj. tisti, ki ne morejo najti dela za polni delovni čas (11 odstotkov).

Več kot 60 dostotkov delavcev prejema plačo nižjo od povprečne

V Sindikatu Mladi plus se ob svetovnem dnevu dostojnega dela sprašujejo, koliko delavcev v Sloveniji, sploh mladih, ima možnost opravljati delo, ki je res dostojno?  "Kljub trenutni visoki stopnji zaposlenosti v Sloveniji, težko rečemo, da vsi ti delavci opravljajo dostojno delo. Več kot 60 odstotkov delavcev prejema plačo nižjo od povprečne, zaradi izredno pomanjkljivega nadzora na trgu dela, je ogromno delavcev stalno podvrženih kršitvam," so zapisali v Sindikatu Mladi plus. 

"Kljub trenutni visoki stopnji zaposlenosti v Sloveniji, težko rečemo, da vsi ti delavci opravljajo dostojno delo. Več kot 60 ostotkov delavcev prejema plačo nižjo od povprečne, zaradi izredno pomanjkljivega nadzora na trgu dela, je ogromno delavcev stalno podvrženih kršitvam."

Sindikat Mladi plus

Na Sindikatu Mladi plus vsako leto znova opažajo, da so mladi podvrženi vedno večji prekarizaciji, ki jih spremlja v nadaljnjem življenju. "Posledice tega so, da se mladi vedno kasneje in vedno težje osamosvojijo, ne morejo dolgoročno razmišljati o lastni prihodnosti, vse to pa vpliva tudi na njihovo duševno zdravje. Če ponazorimo z nekaj številkami iz leta 2022, najbolj aktualnimi podatki Statističnega urada RS: med tistimi mladimi, ki so se prvič zaposlili, jih je kar 73,7 odstotka, torej skoraj tri četrtine, dobilo pogodbo za določen čas, 5,1 odstotka mladih je na trg dela vstopilo preko samozaposlitve. Ko tem mladim prištejemo še brezposelne, vidimo, da takih mladih, ki bi delo opravljali v edini neprekarni obliki, ki jo v Sloveniji poznamo, torej redni zaposlitvi za nedoločen čas, skorajda ni," so še zapisali v Sindikatu Mladi plus.