STA

 |  Družba

»Tudi visoko izobraženi mladi komaj shajajo čez mesec«

Pasti prekarnega dela

Kulturna antropologinja Miša Gams je že leta 2014 s čiščenjem čevljev opozarjala, da je delovnih mest malo in da so pogosto prekarna

Kulturna antropologinja Miša Gams je že leta 2014 s čiščenjem čevljev opozarjala, da je delovnih mest malo in da so pogosto prekarna
© Borut Krajnc

Partnerji projekta DD - Dostojno delo so ob današnjem svetovnem dnevu dostojnega dela predstavili kampanjo Pravice niso pravljice, s katero želijo mlade ozaveščati o pasteh prekarnega dela. Kot so poudarili, je prekarno delo kljub ugodnejšim razmeram na trgu dela še vedno prisotno, zato morajo mladi poznati svoje pravice in jih znati uveljaviti.

Cilje projekta DD - Dostojno delo želijo med drugim doseči z usposabljanjem mladinskih delavcev, ki imajo neposreden stik z mladimi ter jim lahko na razumljiv in bolj sproščen način predstavijo problematiko prekarnosti in kako se ji izogniti. Brezplačna usposabljanja potekajo po vsej Sloveniji, mladinskim delavcem je na voljo tudi brezplačno pravno svetovanje, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja projekta na Zavodu Nefiks Martina Mrakovčić.

Poleg tega zavoda kot vodilnega konzorcijskega partnerja v projektu sodelujejo še Zavod Mreža MaMa, Socialna akademija, Zavod PIP in Inštitut za mladinsko politiko.

S komunikacijsko kampanjo Pravice niso pravljica želijo predvsem prek družbenih omrežij z uporabo inovativnih pristopov mladim predstaviti pasti prekarnega dela in zakonsko določene pravice ter predvsem poudariti, da imajo možnost izbire. Četudi jim nestalna ali kako drugače netipična oblika dela v nekem obdobju ustreza, jim v drugem morda ne bo, izpostavljajo v projektu.

Kot je dejal prostovoljec v Zavodu za podjetništvo, turizem in mladino Brežice Oliver Radosavljević Kovač, je lahko iskanje dela težje, kot se morda zdi na prvi pogled. Težavo lahko predstavlja težje zaposljiva stroka, prebivanje v manjšem kraju z manjšo ponudbo na trgu dela ali oboje. Delodajalci poleg tega praviloma zahtevajo izkušnje, ki pa jih mladi takoj po koncu šolanja praviloma nimajo, je dodal.

"Težava je, da tudi visoko izobraženi mladi, ki ustvarjajo na delovnih mestih, komaj shajajo čez mesec. Zato ni pomembno le, da imamo dostop do zaposlitve, ampak morajo biti pogoji, na katere ima vpliv tudi država, takšni, da lahko mladi delavci živimo in ne le životarimo."

Jakob Mlakar,
prostovoljec v Mladinskem centru Dravinjske doline

Po ocenah prostovoljca v Mladinskem centru Dravinjske doline Jakoba Mlakarja je stanje na trgu dela za mlade danes ugodnejše kot pred leti. "Na marsikaterem področju primanjkuje kadra in zato se delodajalci bolj zavedajo, da je treba mladim ponuditi nekaj več," je dejal. Vprašati pa bi se morali, kakšna so delovna mesta, danes dosegljiva mladim, je prepričan: "Težava je, da tudi visoko izobraženi mladi, ki ustvarjajo na delovnih mestih, komaj shajajo čez mesec. Zato ni pomembno le, da imamo dostop do zaposlitve, ampak morajo biti pogoji, na katere ima vpliv tudi država, takšni, da lahko mladi delavci živimo in ne le životarimo," je poudaril.

Med udeleženci usposabljanja v okviru projekta DD - Dostojno delo je tudi mladinska delavka v brežiškem zavodu za podjetništvo, turizem in mladino Taja Vranetič. Pridobljena znanja je pozdravila kot dobrodošlo opolnomočenje za bolj učinkovito delo z mladimi kot izrazito ranljivo skupino na trgu dela.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.