STA

 |  Svet

»Razmere so morda resnejše kot kadar koli v zgodovini EU«

Madžarski premier Orban je prepričan, da se mora EU spremeniti, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je bila do njegovih stališč kritična

Madžarski premier Viktor Orban je danes v Evropskem parlamentu poudaril, da se mora EU spremeniti. V govoru v Strasbourgu je kot glavne teme izpostavil konkurenčnost, migracije in krizo schengna. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je bila medtem kritična do Budimpešte.

Orban je ob predstavitvi prioritet predsedovanja Madžarske Svetu EU spomnil, da Madžarska svetu EU predseduje drugič in da je bila tudi ob prvem predsedovanju leta 2011 Evropa sredi krize.

"Toda razmere so zdaj bolj resne kot so bile leta 2011, morda celo resnejše kot kadar koli v zgodovini unije," je poudaril in omenil vojne na Bližnjem vzhodu in Ukrajini, tveganje razpada schengna in upadanje konkurenčnosti EU.

"V Evropi se s priseljevanjem povečujejo antisemizitem, homofobija in nasilje nad ženskami."

Viktor Orban,
madžarski premier

Konkurenčnost je izpostavil kot najpomembnejši element sprememb. V zvezi s težavami EU na tem področju je dejal, da je gospodarska rast unije v zadnjih dveh desetletjih zaostajala za gospodarsko rastjo ZDA in Kitajske, da je bila rast produktivnosti počasnejša od rasti konkurenčnih držav in da je njen delež v svetovni trgovini vse manjši.

"V Evropi se s priseljevanjem povečujejo antisemizitem, homofobija in nasilje nad ženskami," je še dejal in v plenarni dvorani sprožil nekaj negodovanja. V zvezi z migracijsko krizo se je zavzel za zaščito zunanjih meja EU, edino rešitev pa vidi v centrih za migrante izven unije, v katerih bi jih preverjali pred prihodom v povezavo.

Zaradi nezakonitih migracij države znova uvajajo nadzor na mejah in schengen je ogrožen, je še dejal Orban. Madžarsko predsedstvo predlaga schengenske vrhe, na katerih bi se redno zbirali predstavniki članic, pa tudi, da do konca polletnega predsedovanja Bolgarija in Romunija postaneta polnopravni članici območja.

"Še vedno so nekateri, ki za to vojno ne krivijo napadalca, temveč napadenega."

Ursula von der Leyen,
predsednica Evropske komisije

Po njegovem nastopu je več poslancev v plenarni dvorani pelo pesem Bella Ciao. "To ni Evrovizija," je razmere skušala umiriti predsednica parlamenta Roberta Metsola.

Predsednica Evropske komisije von der Leyen je bila medtem kritična do madžarske vlade. "Še vedno so nekateri, ki za to vojno ne krivijo napadalca, temveč napadenega," je dejala glede vojne v Ukrajini.

V zvezi s konkurenčnostjo je Madžarski, ki je sicer ni poimensko izpostavila, očitala, da z obdavčevanjem in izvoznimi omejitvami diskriminira evropska podjetja ter kljub pozivom k skupnemu načrtu za razogljičenje in rast vztraja pri "umazanih ruskih fosilnih gorivih". "Kdor želi evropsko energetsko varnost, mora k njej predvsem prispevati," je poudarila.

Madžarsko omilitev vizumskega režima za Ruse in Beloruse je označila za tveganje ne le za Madžarsko, temveč za vso unijo. "To so zadnja vrata za vmešavanje od zunaj," je menila.

Pred Orbanovim govorom se je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa pred plenarno dvorano v Strasbourgu protestno zbrala skupina evroposlancev iz več političnih skupin, ki so nosili majice in transparente z napisom Demokrati proti avtokratom.

V razpravi, ki je sledila njegovemu govoru, so bili številni evropski poslanci večinoma kritični do Orbana. "Tukaj niste dobrodošli. To je hiša evropske demokracije," mu je sporočila sopredsednica skupine Zelenih Terry Reintke. Vodja skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber mu je očital, da v govoru ni "niti v enem stavku" omenil Ukrajine in da njegovi obiski v Moskvi niso mirovna misija. "Lažno domoljubje ste uporabili za rušenje demokracije, preživetje v korupciji in teptanje pravic tistih, ki ne mislijo tako kot vi," pa je bila kritična vodja skupine socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez.

Orban je v odzivu na kritike dejal, da gre za "levičarske laži" in čisto politično propagando. Zavrnil je tudi primerjavo von der Leyen med sovjetsko invazijo na Madžarsko leta 1956 in ruskim napadom na Ukrajino. Komisiji je očital, da ni več skrbnica evropskih pogodb temveč politično telo, več poslancem pa, da so razpravo izkoristili za osebni napad nanj.

Nastopil je tudi vodja madžarske opozicije Peter Magyar (EPP), ki je Orbanu sporočil, da si bo opozicija kljub njegovim grožnjam opomogla in zgradila mirno, pravično in evropsko Madžarsko. "Ni nas strah, čas deluje v našo korist," je sklenil.

HGO8HukSSDY

4FD1O8rThUU

l86sWu_lQHc

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.